147 milijonov otrok je v zadnjih dveh letih zamudilo najmanj polovico pouka v živo, kaže poročilo z naslovom Are children really learning? (Se otroci zares učijo?), so sporočili iz slovenskega Unicefa.

"Če otroci s svojimi učitelji in z vrstniki nimajo neposrednega stika, pri tem trpi njihov učni proces. Če pa s svojimi učitelji in vrstniki sploh ne morejo komunicirati, lahko pride do zaostankov v pridobivanju znanja, ki jih ne bo mogoče nadomestiti," je dejala Catherine Russell, izvršna direktorica Unicefa, ki je dejala, da so otroci skrite žrtve pandemije. "Ker se povečujejo neenakosti glede dostopa do izobraževanja, to pomeni, da izobraževalne okoliščine ustvarjajo največji prepad med otroki, namesto da bi ga izenačevale. Ves svet je na slabšem, če ne moremo izobraževati otrok."

Sorodna novica Raziskava pokazala, da je šolanje na daljavo vplivalo na kognitivne sposobnosti šolarjev

Marca 2020 je 150 držav v celoti zaprlo šole, 10 jih je zaprlo delno. Dve leti pozneje je še vedno zaprtih več šol v 19 državah, v še štirih, na Filipinih, Hondurasu, Solomonovih otokih in Vanuatuju, jih ostaja zaprtih 70 odstotkov.

"Gledamo otroke, ki ne znajo več brati, pa so to že počeli, ki so že računali, pa tega ne znajo več," je dejala direktorica Unicefa.

V Liberiji se po odprtju šol skoraj polovica učencev ni vrnila v šolske klopi

Kot razkriva poročilo, obstaja vse več dokazov o tem, da se, čeprav so se šole spet odprle, številni otroci niso vrnili k pouku. V Unicefu opozarjajo, da so tisti, ki ne hodijo več v šolo, v zelo tveganem položaju, da bodo morali začeti delati in jih bodo izkoriščali.

Podatki iz Liberije kažejo, da se od decembra 2020, ko so se šole ponovno odprle, 43 odstotkov učencev javnih šol sploh ni vrnilo vanje.

Število otrok v Južni Afriki, ki ne obiskujejo šol, se je od marca 2020 do julija 2021 potrojilo (z 250.000 se je povečalo na 750.000). V Ugandi se januarja 2022, ko so se šole po dveletnem zaprtju ponovno odprle, približno eden od desetih šoloobveznih otrok ni vrnil vanje. V Malaviju se je odstotek deklic, ki so prenehale obiskovati srednjo šolo, povečal za 48 odstotkov, v Keniji so opravili raziskavo med 4000 najstniki, starimi od 10 do 19 let, in ugotovili, da se v šole ni vrnilo 16 odstotkov deklic in 8 odstotkov dečkov.

V Unicefu svarijo, da so otroci, ki ne obiskujejo šol, med najranljivejšimi in najbolj marginaliziranimi skupinami otrok v družbi. Pri teh otrocih obstaja velika verjetnost, da ne bodo znali brati, pisati in izvajati osnovnih matematičnih operacij, prav tako pa ne bodo deležni zaščite, ki bi jo sicer imeli v šoli, zaradi česar je bolj verjetno, da jih bodo izkoriščali ter da bodo vse življenje živeli prikrajšani in v revščini.

Velike razlike pri marginaliziranih otrocih

Poročilo navaja, da najbolj sicer trpijo otroci, ki ne hodijo v šolo, vendar pa podatki iz 32 držav in ozemelj, ki so bili zbrani še pred pandemijo, kažejo na izjemno nizko raven učenja, ki se je verjetno še poslabšala zaradi vseh izgubljenih priložnosti za učenje v pandemiji. V obravnavanih državah je trenutni tempo učenja tako zelo počasen, da bi večina šoloobveznih otrok potrebovala sedem let, da bi osvojila osnovne veščine branja, ki bi jih morali sicer osvojiti v dveh letih, ter enajst let, da bi osvojila osnovne računske spretnosti.

V številnih primerih ni zagotovila, da so se šoloobvezni otroci sploh naučili osnov. V 32 obravnavanih državah in ozemljih ena četrtina otrok iz 8. razreda (starih približno 14 let) ni imela osnovnih bralnih veščin, več kot polovica pa ni imela računskih spretnosti, ki bi jih sicer pričakovali od otrok iz 2. razreda (starih približno 7 let), so še sporočili iz Unicefa.

"Še pred pandemijo so najbolj marginalizirani otroci zaostajali za svojimi vrstniki. Zdaj, na začetku tretjega leta pandemije, si ne moremo privoščiti, da bi se vrnili v "normalno" stanje. Potrebujemo namreč novo "normalnost": otroci naj se vrnejo v šole, kjer se bo ocenilo, na kateri stopnji učnega procesa so, in kjer jim bodo zagotovili intenzivno podporo, ki jo potrebujejo, da bi lahko nadomestili zamujeno. Zagotoviti pa je treba tudi, da bodo učitelji usposobljeni in da bodo imeli vse potrebne vire za poučevanje. Preveč je na kocki, da bi si lahko privoščili kar koli drugega," je še dodala direktorica Unicefa Catherine Russell.