Slovenija v drugem krogu nabave decembra cepiva Pfizerja, ki bi ji pripadal, ni naročila. Foto: Reuters
Slovenija v drugem krogu nabave decembra cepiva Pfizerja, ki bi ji pripadal, ni naročila. Foto: Reuters
Poklukar: Države ne razmišljajo o sproščanju, težava so nove različice virusa

Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU-ja je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor Evropske komisije (EK) za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU-ja.

Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo po sistemu pro rata glede na prebivalstvo, ker decembra lani, ko je bilo v drugem krogu na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar. Le tri države so se tedaj tako odločile, poleg nje še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.

Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Slovenija naročila 80 odstotkov odmerkov Pfizerja

Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.

V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila sto odstotkov glede na delež pro rata. V primeru cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je ne primer delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.

Slovenija naročila slabih 90 odstotkov vseh cepiv

Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1.893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.

Ministrstvo: Pričakovali smo odobritev AstraZenece

Slovenija je v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja po sistemu pro rata. Vendar se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece, so sporočili z ministrstva za zdravje. Dodatno so se odločili za vse mogoče količine po menjavi na čelu ministrstva.

Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov, pojasnjujejo na ministrstvu. Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma na začetku januarja.

"Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je treba poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila," so poudarili ministrstvu.

Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, so še sporočili z ministrstva za zdravje.

Odziv ministrstva za zdravje

Popravki:
1. »Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila«
»Slovenija je v prvem krogu nabave cepiva BioNTech/Pfizer v novembru, naročila celotno pro rata količino cepiva iz pogodbene kvote za celotno leto 2021. Decembra je potekal zgolj opcijski del naročanja iz prvega kroga nabave, pri čemer se Slovenija za opcijsko količino naročila v prvem krogu ni odločila. Razlog je bil v pričakovanju večjih količin odmerkov cepiva proizvajalca Astra/Zeneca«

2. »Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo po sistemu pro rata, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja ni naročila ničesar.«
»Slovenija je naročila 100 odstotkov odmerkov cepiva po sistemu pro rata iz pogodbene kvote, ki ji pripada v celotnem letu 2021 in ne zgolj v 1. in 2. četrtletju tega leta. Novembra so se države članice odločale o interesu za nabavo pogodbenih količin, ki jih je Slovenija v celotni količini pro rata naročila, ni se pa odločila za opcijsko količino cepiva BioNTech/Pfizer.

3. »Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo po sistemu pro rata glede na prebivalstvo, ker decembra lani, ko je bilo v drugem krogu na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar.«
»Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih proizvajalci morali v skladu s pogodbo po sistemu pro rata glede na prebivalstvo za pogodbene količine dejansko dostaviti, ker jih proizvajalci niso dostavili. Za opcijske količine naročila pa se Slovenija ni odločila.« 4.

4. »Slovenija naročila slabih 90 odstotkov vseh cepiv«
»Slovenija je naročila dobrih 90 odstotkov odmerkov cepiv, kar jih je bilo možno naročiti (glede na pro rata) iz pogodbenih, opcijskih in dodatnih kvot, ki so bile na voljo državam članicam EU. Je pa Slovenija naročila 100 odstotkov odmerkov cepiv iz pogodbenih kvot.«

5. »Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata.« »Državam članicam naročanje cepiv po četrtletjih ni omogočeno, naročanje je možno le za celotno pogodbeno obdobje, določeno v krovni pogodbi med EK in proizvajalci cepiv.«

6. »Kot je na začetku januarja poročal Politico, so države, kot so Nemčija, Francija in Danska, zagrabile priložnost in pokupile odmerke cepiva Pfizer iz dodatnega naročila oz. t. i. "ostanke", ki so se jim odrekle nekatere države v decembru.«
Te države niso mogle »pokupiti«, temveč so lahko le izrazile interes za nabavo cepiv, za katere druge države članice niso izrazile interesa.

Ministrstvo za zdravje, Služba za odnose z javnostmi

Minister Poklukar bo preveril pogodbe

Po poročanju Radia Slovenija je minister za zdravje Janez Poklukar pojasnil:"Ne vem, kdo je sklepal pogodbe v oktobru, novembru, decembru, vem pa za količine, ki so skozi te mesece na podlagi teh dogovorov prihajale, vas pa zanimajo pogodbe in njihova dosegljivost, o tem pa vam ta trenutek ne znam odgovora povedati."

V Sloveniji najbolj zaupamo Pfizerju

V Sloveniji med cepivi proti covidu-19 najbolj zaupamo cepivu Pfizerja in BioNTecha, na drugem mestu pa je cepivo proizvajalca Johnson & Johnson. Cepivo Pfizerja in BioNTecha je na prvem mestu tudi na Hrvaškem, v BiH-u pa je na drugem mestu, kaže regionalna meritev javnega mnenja agencije Valicon.

Cepivoma Moderne in AstraZenece anketiranci v Sloveniji in na Hrvaškem zaupajo približno enako, po drugi strani pa sta ti dve cepivi nižje uvrščeni v Srbiji in BiH-u. Vendar pa v družbi Valicon izpostavljajo, da je bila meritev izvedena pred zaustavitvijo cepljenja s tem cepivom v Avstriji in zatem v nekaterih drugih državah, tudi v Sloveniji, kar je po njihovih navedbah zagotovo vplivalo na dojemanje cepiva v zadnjih dneh.

Rusko cepivo Sputnik in kitajska cepiva se v Sloveniji uvrščajo na konec lestvice, saj Sputniku zaupa 16 odstotkov in kitajskim cepivom le pet odstotkov vprašanih. Najbolj pa mu zaupajo v Srbiji, kjer ga je 30 odstotkov vprašanih navedlo kot cepivo, ki mu najbolj zaupajo. Sputnik se na prvo mesto uvršča tudi v BiH-u.

Približno tretjina vprašanih v Sloveniji in na Hrvaškem ne zaupa nobenemu cepivu, v BiH-u je takšnih četrtina, v Srbiji pa petina.

Valicon je raziskavo izvedel od 4. do 7. marca, v Sloveniji pa je sodelovalo 506 vprašanih. Podobno število sodelujočih je bilo tudi v preostalih treh državah, so navedli.

Poklukar je dejal, da ostaja dvom glede razdeljevanja cepiv. Na vprašanje, zakaj je Slovenija podpisala pismo šestih premierjev, ko pa se članice same dogovarjajo, kako si bodo razdelile cepivo, pa je odgovoril, da je ključna v tem trenutku zadostna dobava cepiv oziroma dobava cepiv v skladu s pogodbami, zato je bistven poziv šestih premierjev.

Janša: Decembra smo naročili milijon odmerkov Pfizerja

Premier Janez Janša se je na Twitterju že odzval z besedami, da je Slovenija decembra lani ob njegovem prevzemu funkcije ministra za zdravje naročila skoraj milijon odmerkov Pfizerjevega cepiva. "Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem AstraZeneco," je tvitnil.

Ob tem je objavil fotografijo pregleda števila razdeljenih odmerkov cepiva po državah članicah na sto prebivalcev, ki je objavljen na spletni strani Our World in Data. Na njej je Slovenija na šestem mestu, na repu pa je Bolgarija. Podatki za države se sicer razlikujejo, pri nekaterih so od 7. marca, pri drugih pa od 13. marca.

Evropski mediji o neizkoriščenih nabavah

Kot je na začetku januarja poročal Politico, so države, kot so Nemčija, Francija in Danska, zagrabile priložnost in pokupile odmerke cepiva Pfizer iz dodatnega naročila oz. t. i. "ostanke", ki so se jim odrekle nekatere države v decembru.

Hamburški Spiegel je takrat zapisal, da naj Slovenija iz dodatne pošiljke 100 milijonov odmerkov cepiva Pfizer in BioNTech ne bi dobila ničesar. Kot so navedli, bi mogoča razlaga lahko tičala v tem, da nekatere države špekulirajo, da lahko primanjkljaj nadomestijo z drugimi cepivi, nekatere države pa so morda pri odločanju o dodatnem naročilu preprosto "pozabile pravočasno dvigniti roko". V nadaljevanju špekulirajo, da so jim morda velike članice zvijale roko, kar sicer v Nemčiji odločno zanikajo.

Ravnanje je zrelo za odstop vlade, je v odzivu zapisal predsednik opozicijskega LMŠ-ja Marjan Šarec. Foto: BoBo
Ravnanje je zrelo za odstop vlade, je v odzivu zapisal predsednik opozicijskega LMŠ-ja Marjan Šarec. Foto: BoBo

Marjan Šarec: Ustavna obtožba je na mestu

Prvak LMŠ-ja Marjan Šarec je ob novici, da Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila, na Facebooku zapisal, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. "Predsednik vlade je v tem obdobju opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje. Torej je jasno, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. Gre za kršenje pravice do zdravja. Ustavna obtožba je zelo na mestu," je zapisal.

Ustavitev AstraZenece; Logarjeva: Upamo na potrditev, da je cepivo varno

Sestanek pri kanclerju Kurzu

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes na Dunaju gostil sestanek o enakem dostopu vseh članic EU-ja do cepiv, potem ko je šest voditeljev, poleg njega še slovenski premier Janez Janša ter premierji Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije, pretekli petek v skupnem pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.

Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v preteklih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.

EK: Podlaga število prebivalcev, a članice se odločajo same

V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice.

Janša: Cilj je, da bi do konca junija epidemijo v Evropi zaustavili

Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU-ju.

V komisiji poudarjajo tudi, da se vse pogodbe izpogajajo skupaj z državami članicami in da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.

Čakajoč na usodo cepiva AstraZeneca