Slovenija je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poleg Litve edina država EU-ja, v kateri je trenutno stanje v povezavi z epidemijo zelo skrb vzbujajoče. Foto: AP
Slovenija je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poleg Litve edina država EU-ja, v kateri je trenutno stanje v povezavi z epidemijo zelo skrb vzbujajoče. Foto: AP

V bolnišnici se zaradi nove koronavirusne bolezni zdravi 426 bolnikov, 108 jih potrebuje intenzivno nego. Število hospitaliziranih bolnikov se torej še povečuje. Po vladnih podatkih je najmlajši bolnik, ki je zaradi covida-19 v bolnišnici, star 18 let. Najmlajši na intenzivni negi pa 27 let.

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS

Pretekli konec tedna je bilo zaradi covida-19 hospitaliziranih 81 bolnikov, bolnišnice pa je zapustilo 27 bolnikov. V nedeljo je umrlo šest bolnikov s covidom-19.

V primerjavi s preteklo pa so to nedeljo potrdili šest okužb manj, prav tako so opravili manj PCR-testov. V nedeljo so sicer opravili tudi 7320 hitrih antigenskih testov.

988.860 ali 47 odstotkov ljudi je v Sloveniji cepljenih z vsemi potrebnimi odmerki cepiva proti covidu-19, največ 617.873 je cepljenih z dvema odmerkoma cepiva proizvajalca Pfizer.

"Lepo napredujemo, morda malo prepočasi"

Slovenija je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poleg Litve edina država EU-ja, v kateri je trenutno stanje v povezavi z epidemijo zelo skrb vzbujajoče, je na novinarski konferenci povedala epidemiologinja Irena Grmek Košnik z območne enote NIJZ-ja v Kranju. "Sicer je še pet držav z visoko zaskrbljenostjo, v drugih pa se stanje izboljšuje," je dodala.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Kot je poudarila epidemiologinja, Slovenija glede cepljenja ne sledi najbolje precepljenim državam v Evropi. "Zahodna Evropa je bolje precepljena – Velika Britanija, Danska in Norveška so že sprostile ukrepe. Vse te države imajo dobro precepljeno populacijo – pri starejših od 50 let je precepljenih 95 odstotkov prebivalstva in več," je pojasnila Grmek Košnik. Da bi ustavili širjenje novega koronavirusa, bi moralo biti ob bolj nalezljivi deltarazličici cepljenega vsaj 70 odstotkov prebivalstva, je dodala.

Epidemiologinja je dejala, da je v tednu od 13. do 19. septembra zanimanje za cepljenje zelo naraslo, v prejšnjem tednu pa se je to že nekoliko umirilo. V zadnjih 14 dneh je bilo 88.562 ljudi cepljenih s prvim odmerkom, 66.148 ljudi pa se je pridružilo skupini z vsemi potrebnimi odmerki cepljenemu prebivalstvu. "Lepo napredujemo, morda malo prepočasi," je dejala Irena Grmek Košnik.

Po tretjem odmerku sluznična imunost, ki preprečuje prenose virusa

Epidemiologinja se je dotaknila tudi cepljenja s tretjim odmerkom. Kot je dejala, za tretji odmerek še ni registriranega cepiva. "V Sloveniji smo sicer že avgusta priporočili tretji odmerek imunsko oslabelim osebam in kroničnim bolnikom. Priporočamo presledek med osnovnim cepljenjem in tretjim odmerkom – nekje šest mesecev," je pojasnila.

"Vemo tudi že, da je priporočeno cepivo za tretji odmerek mRNA-cepivo in da se s tretjim odmerkom doseže sluznična imunost, ki preprečuje prenose, tudi na otroke. Zato govorimo, da je cepljenje odraslih ključno za zdravje otrok," je še dodala Irena Grmek Košnik.

Svetovalna skupina za cepljenje sicer tretji odmerek cepiva proti covidu-19 priporoča za oskrbovance DSO-jev, za osebe, stare 70 let in več, ter za ranljive kronične bolnike. Po njihovem stališču se lahko s tretjim odmerkom cepijo tudi vsi drugi, ki to želijo in ki jim je od osnovnega cepljenja poteklo vsaj šest mesecev.

Država je za cepljenje proti covidu-19 doslej namenila 56,97 milijona evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Od tega je šlo 39,79 milijona evrov za nabavo cepiv in 17,17 milijona za stroške izvedbe cepljenja.

Med 20-erico držav, ki bodo prejele 95 milijonov evrov, tudi Slovenija

Evropska komisija je 20 državam članicam, med njimi tudi Sloveniji, dodelila nepovratna sredstva v skupni vrednosti 95 milijonov evrov za nabavo covidnih diagnostičnih testov, s čimer se bo olajšala izdaja evropskih digitalnih covidnih potrdil. "Evropsko digitalno covidno potrdilo je Evropejcem čez poletje omogočilo, da znova varno potujejo, prav tako je potrdilo postalo simbol odprte in varne Evrope. Čeprav je cepljenje naše ključno in najpomembnejše sredstvo za končanje pandemije, ostaja hitro in natančno testiranje še vedno zelo pomembno za preprečevanje širjenja covida-19. Na začetku leta smo za države članice nabavili 20 milijonov hitrih testov in z današnjimi dodatnimi nepovratnimi sredstvi izkazujemo našo zavezanost, da bodo državljani imeli dostop do testov ter da bodo digitalna potrdila na voljo za vse, predvsem pa za tiste, ki se ne morejo cepiti," je dejala evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides.

Komisar za pravosodje Didier Reynders je dodal, da je do zdaj evropsko digitalno covidno potrdilo koristilo že več kot 400 milijonov Evropejcev in da se je v tehnični sistem EU-ja povezalo 42 držav. Po njegovih besedah je to velik evropski dosežek, ki ga državljani zelo cenijo.

Največji delež precepljenih je v starostni skupini od 70 do 74 let, med njimi je z enim odmerkom cepljenih 82,9 odstotka prebivalstva. Več kot 70-odstotno precepljenost (z enim odmerkom) dosegajo v vseh starostnih skupinah nad 55 let, razen med starejšimi od 90 let. Najnižji delež cepljenih je sicer v starostni skupini do 17 let, a se večina te starostne skupine sploh še ne more cepiti proti covidu-19. Do zdaj je bilo namreč eno cepivo registrirano za otroke, starejše od 12 let, preostala so za starejše od 18 let. Med starostnimi skupinami polnoletnih državljanov pa je najnižji delež cepljenih med osebami, starimi od 25 do 29 let, kažejo podatki NIJZ-ja.