Murskosoboška bolnišnica. Foto: Televizija Slovenija
Murskosoboška bolnišnica. Foto: Televizija Slovenija

Kljub umirjanju epidemičnih razmer imajo ponekod še vedno težave z organizacijo dela zaradi velikega števila ljudi v osamitvi ali karanteni. V Splošni bolnišnici Murska Sobota tako začasno preklicujejo nenujne operativne posege, saj število zaposlenih, okuženih z novim koronavirusom, še vedno narašča.

Izjeme so rakave bolezni, nujna stanja, stanja nosečnosti in otroci, so sporočili in dodali, da se bolnikom zaradi zmanjšanega obsega operacij opravičujejo in jih prosijo za razumevanje.

Kot so navedli v bolnišnici, je zaradi koronavirusne okužbe trenutno odsotnih 80 zaposlenih, od teh 46 v zdravstveni negi. V bolnišnici sicer trenutno zdravijo 64 covidnih bolnikov, od katerih jih 10 potrebujejo zdravljenje v intenzivni enoti. Bolnišnica ima zapolnjene tudi preostale zmogljivosti za zdravljenje necovidnih bolnikov.

"Kanček upanja daje zavita krivulja v zadnjih dneh"

Tudi v mariborskem UKC-ju delujejo na robu zmogljivosti, predvsem v urgentnem centru in na kliniki na interno medicino. "Situacija je zelo resna, a kanček upanja daje zavita krivulja v zadnjih treh dneh, ki kaže na to, da številke hospitaliziranih covidnih bolnikov vendarle padajo. To smo čakali dolgo in upamo, da se ta trend nadaljuje tudi v prihodnjih dneh," je v izjavi za medije povedal strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin.

Trenutno imajo hospitaliziranih 183 bolnikov s covidom-19, kar je okoli 20 manj kot prejšnji konec tedna, ko so v zadnjem valu epidemije zaznali najvišje število hospitaliziranih covidnih bolnikov. Še vedno pa je veliko odsotnosti med zaposlenimi. Iz različnih razlogov manjka okoli 1200 zaposlenih, kar predstavlja 33 odstotkov vseh zaposlenih. "Dodatnih 300 ljudi je prerazporejenih na covidne oddelke, zato je delo še posebej z elektivnimi pacienti močno okrnjeno," je dejal Vogrin.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Dodatno težavo predstavlja omejen dostop bolnikov do zdravnikov na primarni in delno tudi sekundarni in terciarni ravni. "To traja že dve leti. Pritisk kroničnih bolnikov na bolnišnico je enormen, tako v urgentnem centru kot na hospitalnem delu, še posebej na kliniki za interno medicino. Tam je največ kroničnih bolnikov in ti so bili v teh dveh letih zelo prikrajšani," je pojasnil strokovni direktor Vogrin.

V UKC-ju Maribor manjka tretjina oziroma okoli 1200 zaposlenih

Porast hospitalizacij covidnih bolnikov s poslabšanji kroničnih internističnih obolenj

Predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo klinike za interno medicino Urška Kšela ocenjuje, da so v zadnjem valu epidemije pod največjim pritiskom. "Zaradi porasta okužb je prišlo do porasta hospitalizacij covidnih bolnikov s poslabšanji kroničnih internističnih obolenj, zaradi česar smo morali odpreti rdečo cono tudi na interni medicini. Posledično smo zmanjšali število necovidnih postelj in s tem zmanjšali možnost obravnave bolnikov, ki nimajo covida. A tudi ti bolniki so bolni in potrebujejo našo pomoč," je izpostavila.

Težava so tudi vdori okužb s SARS-CoV-2 v bele cone in odsotnost zdravstvenega kadra, obstoječi kader pa je izčrpan. "Poskušamo maksimalno zagotoviti ustrezno obravnavo vsem bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, a na ta račun zmanjšujemo ambulantno subspecialistično in specialistično dejavnost. Ker se to dogaja že dve leti, je enormen pritisk na internistično nujno pomoč, ki deluje v sklopu urgence. Število obravnav se je glede na leta pred epidemijo povečalo za 100 odstotkov," je ponazorila.

Urgentni center poka po šivih

Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen je potrdil, da je izjemno velik pritisk na urgentni center. Samo na delu, kjer obravnavajo bolnike z različnimi boleznimi, ne poškodbami, se je število obravnav povečalo za 100 odstotkov v primerjavi z leti pred epidemijo.

Dodatna težava je pomanjkanje kadra, saj manjka petina zaposlenih v urgentnem centru, predvsem v zdravstveni negi. "Urgentni center deluje na robu svojih zmožnosti in maksimalnih obratih. Nakopičil se je čas, ko sistem ne deluje normalno, pa že prej je bil pošteno podhranjen," je dejal Prosen.

UKC Maribor. Foto: BoBo
UKC Maribor. Foto: BoBo

Dnevna covidna statistika

Po podatkih NIJZ-ja je povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh 8626, število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev pa je 7701. Tudi število aktivnih primerov okužbe pada in trenutno znaša 162.374 (9317 manj kot dan prej).

Vlada je objavila tudi druge epidemiološke podatke: v bolnišnicah se na navadnih oddelkih zdravi 885 ljudi (429 zaradi covida in 456 s covidom), na intenzivnih oddelkih 136 (116 zaradi covida, 20 s covidom), skupaj torej 1021. Umrlo je še 10 bolnikov.

Foto: Twitter/Vlada RS
Foto: Twitter/Vlada RS

Medtem ko je število dnevno potrjenih okužb vrh doseglo konec januarja, vrh števila covidnih bolnikov na navadnih in intenzivnih oddelkih strokovnjaki pričakujejo še v tem tednu, vrh števila smrti pa v prihodnjem.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Infektologinja Mateja Logar je za Radio Slovenija v četrtek napovedala, da bi bilo lahko prvo sproščanje ukrepov v trgovinski dejavnosti, vendar je v tem trenutku še težko govoriti o tem, kdaj in kako se bodo sproščali posamezni epidemiološki ukrepi in kateri bodo morda še ostali veljavni.

Ob tem je napovedala, da bo sproščanje ukrepov v bolnišnicah, šolah in socialnih ustanovah potekalo drugače kot v splošni populaciji, saj morajo omenjene ustanove ostati varne.

Čeprav prebolela okužba z novim koronavirusom in cepljenje proti covidu-19 nekoliko slabše ščitita pred okužbo s trenutno prevladujočo različico omikron, je pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT) po njeni oceni še vedno smiseln. "Pogovarjamo pa se, kje so področja, kjer bi pogoj PCT tudi v Sloveniji varno umaknili iz uporabe," je še poudarila Logar.

Kakšne so projekcije epidemije?