Kot je za TV Slovenija dejala Simona Repar Bornšek, vodja cepilnega centra v ZD-ju Ljubljana, se interes za cepljenje še vedno povečuje. "Zjutraj smo znova cepili s cepivom podjetja Janssen. Tega cepiva je zdaj zmanjkalo. Vedeli smo, da se bo to zgodilo kljub dodatnemu naročilu. Zjutraj je bila precejšnja gneča in tudi kar nekaj nezadovoljnih ljudi, ki niso mogli dobiti svojega odmerka." Potrdila je, da je interes za cepivo Janssen, pri katerem je potreben le en odmerek, v tem tednu skokovito narasel. "Zaloge ne zadoščajo, upam, da bo Slovenija dobila več tega cepiva. Na splošno pa je cepiva dovolj, vsak dan preverjamo zaloge," je dejala.

Zaradi navala bodo v ZD-ju Ljubljana podaljšali delovni čas cepilnih mest, cepili bodo tudi v petek popoldne, v soboto in nedeljo ‒ takrat bodo cepili s cepivom Pfizerja in BioNTecha. V prihodnjem tednu pa bodo cepili tudi več naročenih ljudi.

Na vprašanje, kdo se cepi, je rekla, da to ni neka posebna skupina ljudi. "Največ je takih, ki potrebujejo digitalno potrdilo, so pa tudi taki, ki prihajajo iz potrebe po zaščiti, in prebolevniki."

Znova več kot 1300 okužb

V sredo je bilo opravljenih 6703 PCR-testov, ki so potrdili 1324 okužb. Pozitivnih je bilo 19,8 odstotka izvidov. Umrlo je šest bolnikov s covidom-19. Hospitaliziranih je 341 bolnikov, 83 na oddelkih za intenzivno nego.

Ob 6703 PCR-testih, ki so potrdili 1324 okužb, je 38.655 ljudi opravilo hitro testiranje.

Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 341 bolnikov s covidom-19, kar je šest manj kot dan pred tem. Število bolnikov na oddelkih za intenzivno nego se je povečalo za osem in trenutno znaša 83.

V sredo je umrlo šest bolnikov s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 997, 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev pa 562.

Po zadnjih podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom do zdaj cepljenih 1.055.228 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 950.190. Precepljenega je 45,1 odstotka prebivalstva, med starejšimi od 18 let delež znaša 54 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 66 odstotkov.

Zahod Slovenije se je obarval temnordeče

Zahodna polovica Slovenije je na novem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) označena s temnordečo barvo. Vzhodna Slovenija medtem ostaja rdeča.

S temnordečo barvo so na zemljevidu ECDC-ja označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500.

Oddelka za covidne bolnike v celjski bolnišnici ne bodo širili na ortopedijo

Vodstvo celjske bolnišnice je prisluhnilo ortopedom, ki so pred tednom dni opozorili, da bolnišnica zaradi epidemije znova zmanjšuje ortopedsko dejavnost tako v operativnem kot tudi ambulantnem delu. Ortopedom je obljubilo, da bodo naslednji oddelek za covidne bolnike v bolnišnici odprli na drugi lokaciji, in ne na ortopediji.

Kot so sporočili celjski ortopedi, jim je vodstvo bolnišnice tudi obljubilo, da bo ortopedsko dejavnost postopno omejevalo glede na trenutno obremenjenost bolnišnice s covidnimi bolniki. Upajo, da bo vodstvo držalo besedo, ob tem pa ortopedi ocenjujejo, da so postali nekoliko bolj enakovreden sogovornik vodstvu bolnišnice. Dodali so še, da potekajo pogovori, kako ortopedski dejavnosti v bolnišnici vendarle omogočiti vsaj nekoliko bolj normalno delovanje tako na ambulantnem kot operativnem področju njihove dejavnosti.

Poudarili so tudi, da trenutno na ortopedski pregled čaka 1672 bolnikov, čakalne dobe za stopnjo nujnosti zelo hitro so v povprečju znova daljše od 100 dni. Na ortopedsko operacijo pa v celjski bolnišnici čaka skupno 1760 bolnikov. Čakalna doba za artroskopijo kolena je s stopnjo nujnosti zelo hitro 350 dni, hitro 680 in redno 690 dni. Skupno torej na ortopedske posege in preglede v bolnišnici čaka več kot 3400 bolnikov. Celjski ortopedi pričakujejo, da se bo z naslednjim valom to število še povečalo, če se bo ortopedija v celjski regiji znova nesorazmerno zapirala.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Sindikat opozarja na dijake, ki se šolajo čez mejo

V Sindikatu Mladi plus opozarja na težave dijakov, ki se šolajo v sosednjih državah. Ti namreč v skladu z informacijami, ki jih je uspelo pridobiti sindikatu, niso navedeni kot izjema za prehod meje brez napotitve v karanteno, temveč se morajo pred prehodom meje izkazati z opravljenim testom HAG ali PCR.

Gre za primere mladih, ki se med tednom izobražujejo v tujini, nato pa se navadno za konec tedna vračajo domov, v Slovenijo, kjer imajo tudi stalno prebivališče. Čeprav se med tednom v šoli v tujini redno testirajo in jim ti testi služijo kot veljavno dokazilo za marsikatero stvar v tujini (npr. vstop v restavracije, kino, kopališče), pa se za konec tedna, ko se želijo vrniti domov, na meji srečujejo s težavami. Slovenske oblasti jim namreč po novem odloku ne priznajo tega testa kot veljavnega dokazila.

V Sindikatu Mladi plus so vlado opozorili na napako in jo pozivajo, naj uredi področje tudi za slovenske mlade, ki se med tednom izobražujejo v tujini.