Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ob 1879 PCR-testih, ki so potrdili 273 okužb z novim koronavirusom, je bilo opravljenih še 3511 hitrih antigenskih testov. Tisti testirani, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

Po zadnjih podatkih se v slovenskih bolnišnicah zdravi 573 bolnikov s covidom-19, kar je 16 več kot dan pred tem. Število bolnikov na oddelkih za intenzivno nego se je povečalo za šest in trenutno znaša 132.

V ponedeljek je umrlo sedem bolnikov s covidom-19.

Nižja povprečna starost hospitaliziranih bolnikov

Kot je na dopoldanski vladni novinarski konferenci dejala predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc, so v tretjem valu epidemije covida-19 v UKC-ju Ljubljana mlajši bolniki kot lani spomladi in jeseni ‒ v povprečju so stari 65 let, medtem ko je bilo v drugem valu povprečje 70 let. "Nekoliko višja je starost bolnikov na navadnih covidnih oddelkih. Najmlajši bolnik je star 31 let, najstarejši pa 96 let," je pojasnila.

"Razlog za nižjo starost hospitaliziranih je precepljenost. Morda vseeno več ljudi oboli tudi zaradi širjenja bolj kužnih različic," je pojasnila. Po njenih navedbah je vzorec pridruženih bolezni pri hospitaliziranih bolnikih podoben kot v drugem valu. "Morda je zdaj več bolnikov z resnejšo motnjo imunosti, morda zato, ker so ukrepi nekoliko popustili," je dejala Lejko Zupanc. Pogosto so hospitalizirani tudi izrazito čezmerno debeli ljudje, bolniki s sladkorno boleznijo in dializni bolniki. Med bolniki je bilo tudi nekaj posameznikov, ki so že dobili vsaj prvi odmerek cepiva, vendar je bil potek bolezni pri njih blažji, je dodala predstojnica infekcijske klinike.

Na covidnih oddelkih Kliničnega centra Ljubljana je trenutno 145 bolnikov, 43 jih potrebuje zdravljenje na enoti intenzivne terapije. "Vsi ti bolniki potrebujejo umetno predihavanje in so kritično bolni ter življenjsko ogroženi," je dodala Lejko Zupanc. Moških je na covidnih oddelkih Kliničnega centra Ljubljana sicer dvakrat več kot žensk. V enoti intenzivne terapije je sicer 28 odstotkov ljudi mlajših od 60 let, na navadnih covidnih oddelkih pa je takih skoraj tretjina.

Poklukar: UKC Ljubljana bo širil zmogljivosti za covidne bolnike

Janez Poklukar je obiskal ljubljanski klinični center. Foto: BoBo
Janez Poklukar je obiskal ljubljanski klinični center. Foto: BoBo

Ljubljanski klinični center, kjer obravnavajo največ covidnih bolnikov, je obiskal tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. Spomnil je, da v tretjem valu epidemije potrebe po intenzivnih posteljah rastejo bistveno hitreje, zato bo klinični center tudi širil bolnišnične zmogljivosti na dveh obstoječih lokacijah, na DTS-ju in na infekcijski kliniki, kjer bodo respiracijski center spremenili v covidno intenzivno enoto. O zagotovitvi dodatnih postelj potekajo tudi pogovori z drugimi bolnišnicami – praviloma do konca tedna bodo zagotovili 179 intenzivnih postelj, s čimer bomo po besedah ministra "na varni strani". Za zdaj izvajanje necovidnih programov poteka normalno naprej, če bo število covidnih bolnikov naraščalo, pa se bodo ti programi znova krčili. Kar zadeva stanje zalog, so te glede varovalne opreme in potrebnih aparatur za intenzivno zdravljenje zadostne.

Vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb pa je znova ponovil, da število bolnikov na intenzivnih oddelkih predstavlja ozko grlo za slovenski zdravstveni sistem, kjer se ta lahko zlomi: "Skrb vzbujajoče je to, da številke bolj rastejo na intenzivnih kot na navadnih oddelkih." V tretjem valu se spreminja tudi starostna struktura bolnikov, obravnavajo mlajše bolnike, katerih povprečna starost je 65 let. Podobno kot Tatjana Lejko Zupanc tudi Jereb razloge za to vidi v bolj kužnih različicah virusa, precepljenost najstarejše populacije, pa tudi v tem, da "se populacija srednjih let, ki nima kroničnih bolezni, ne boji covida-19 in ga podcenjuje, kar pa nikakor ni dobro".

Po njegovi presoji so v bolnišnicah na intenzivnih oddelkih zmožni oskrbeti do 220 bolnikov, glede na rast bolnikov pa bodo sproti iskali tudi rešitve – trenutno imajo v Ljubljani zasedenih 43 intenzivnih postelj, pripravljenih pa 50.

V preteklem tednu porast okužb in hospitalizacij

Sedemdnevna incidenca po statističnih regijah. Najbolje kaže v posavski, najslabše pa v goriški statistični regiji. Foto: gov.si/Twitter
Sedemdnevna incidenca po statističnih regijah. Najbolje kaže v posavski, najslabše pa v goriški statistični regiji. Foto: gov.si/Twitter

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je med velikonočnimi prazniki, ko je bilo opravljeno manj testiranj, znova znižalo pod 1000 in po zadnjih podatkih NIJZ-ja znaša 943.

Na državni ravni 14-dnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev znaša 634, sedemdnevna incidenca pa 314. Najvišji incidenci sta v goriški (897 oziroma 421) in savinjski (764 oziroma 382), najnižji pa v pomurski (417 oziroma 211) in posavski statistični regiji (355 oziroma 184).

Pretekli teden je bilo v Sloveniji potrjenih okoli 800 več primerov okužb z novim koronavirusom kot v tednu pred tem. Naraslo je tudi število hospitaliziranih covidnih bolnikov, tudi tistih, ki so potrebovali intenzivno zdravljenje. Umrlo je 57 covidnih bolnikov, devet več kot v tednu prej.

V aprilu na voljo več kot 347 tisoč odmerkov cepiv

Nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je na dopoldanski novinarski konferenci predstavil načrt dobav cepiva. Kot je napovedal, Slovenija 7. aprila pričakuje 40.950 odmerkov cepiva Pfizer, od tega bo 21.000 odmerkov namenjenih za drugi odmerek cepljenja. "Tako se bo nadaljevalo vsak teden, ko bomo do konca meseca prejemali po 40.950 odmerkov Pfizerjevega cepiva. Za cepljenje bo na voljo 163.800 odmerkov," je napovedal Kacin in dodal, da se število odmerkov Pfizerjevega cepiva vztrajno povečuje.

"Če vsa cepiva seštejemo, bo aprila na voljo nekaj več kot 347 tisoč odmerkov cepiv," je napovedal Jelko Kacin. Foto: BoBo

Potekajo tudi pogajanja za tretji sveženj, ki vsebuje 100 milijonov odmerkov Pfizerja za celoten EU. "Za zdaj bomo brez teh 100 milijonov, o katerih se pogajamo, imeli maja štirikrat po 35.100 odmerkov Pfizerja, zadnji teden že 73.710 in potem cel julij po 73.710 odmerkov. To so velike številke, Pfizerja bo najmanj 300.000 odmerkov v juliju," je dejal Kacin in dodal, da bo ob še 47 tisoč odmerkih, ki jih je Slovenija dobila iz 10-milijonske kvote, gospodarjenje s Pfizerjevim cepivom lažje.

V aprilu Slovenija pričakuje tudi dve dobavi Moderne. "V prvi dobavi, ki še ni potrjena, bo prispelo 14.400 odmerkov, v drugi pa okoli 16.000 odmerkov oz. skupaj 30.400 odmerkov. Moderna povečuje dobave, številke pa niso tako impresivne, kot pri drugih cepivih," je dejal Kacin. Podjetje Johnson & Johnson bo 16. aprila predvidoma dobavilo 7000 odmerkov cepiva Janssen, 26. aprila pa še 12 tisoč odmerkov. "Realno pa skupaj pričakujemo do 21.500 odmerkov," predvideva Kacin.

AstraZeneca pa je 1. aprila dobavila 45.600 odmerkov cepiva. "AstraZeneca naj bi zdaj začela zmanjševati zamude in konec aprila bomo dobili skupaj 133.819 odmerkov," je napovedal koordinator cepljenja in dodal, da bo aprila sicer skupno na voljo nekaj več kot 347 tisoč odmerkov cepiv.

Poklukar: Od EME pričakujemo nova pojasnila in navodila glede uporabe AstraZenece

Navedb visokega predstavnika Evropske agencije za zdravila (EMA), ki je v sveže objavljenem intervjuju potrdil povezavo med cepivom AstraZenece in krvnimi strdki, Kacin ni želel komentirati. Kot je dejal, EMA postopka še ni končala in je prav, da se počaka do konca preiskave. Odločitev pričakuje konca tega tedna. Po njegovih besedah pa je težko verjeti, da bi cepivo AstraZence postalo neprimerno za celotno prebivalstvo, in pričakuje, da se bo sprostila njegova uporaba vsaj za nekatere kategorije prebivalcev. Kar zadeva cepljenje z drugim odmerkom tega cepiva, denimo za mlade ženske, za katere se omenja bojazen, da bi lahko bile zaradi hormonske kontracepcije bolj izpostavljene tveganju, pa pričakujejo, da se bo do tega vprašanja opredelila EMA, nato pa tudi nacionalne agencije za zdravila.

Kot je poudaril vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb, po njegovem vedenju tovrstnega zapleta (venske tromboze v osrednjem živčevju) v Sloveniji še nismo imeli. Podatki o tem prihajajo iz tujine in "obstaja verjetnost, da gre za povezavo med zapletom in cepivom", vendar pa je pojavnost teh zapletov ekstremno redka. Podatkov, ali so imele osebe, ki so imele zaplet, še kakšen dodaten dejavnik tveganja, pa nima, je še povedal.

Kot je ob obisku infekcijske klinike pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar, od EME pričakujejo nova pojasnila in navodila glede uporabe cepiva AstraZenece. Skladno s priporočili bodo tudi po potrebi spreminjali oz. prilagajali strategijo cepljenja. Zadnja priporočila glede cepiva AstraZenece pa so trenutno v skladu s samo strategijo, zato v tem trenutku ni bilo potrebnih nobenih sprememb.

V prihodnje pa bo treba nadgraditi tudi sam sistem cepljenja državljanov. Kot je pojasnil minister Poklukar, so v posameznih regijah v povezavi s tem opazili nekaj ekscesov, ki pa jih že obravnava tudi zdravstveni inšpektorat: "V preteklem tednu je inšpektorat spremenil strategijo dela in verjamem, da bo s tem pripomogel k ureditvi odklonov." Pripravljajo pa tudi aplikacijo, prek katere bo omogočeno celovito spremljanje cepljenja. Po besedah ministra je cilj aplikacijo povezati z e-upravo, vse pa bo odvisno od odločitve informacijske pooblaščenke.

O zamudah glede cepljenje pa je dejal, da dobave rastejo in da je cilj čim več ljudi pocepiti do začetka poletja. Ob tem je izrazil nasprotovanje samoplačniškim oblikam cepljenja, saj se na tem področju pojavlja črni trg, prodajajo se tudi lažna cepiva. Obstajajo primeri ljudi, ki so se cepili v tujini in potem doma zboleli za covidom. Po njegovih besedah je cepljenje pravica vsakega državljana in da so vladajoči "tukaj zato, da to zagotovimo".

V aprilu bo na voljo 347.000 odmerkov različnih cepiv
Samotestiranje učencev in dijakov: vsak pozitiven rezultat bo moral biti potrjen še s PCR-testom

Vnovična razprava o varnosti cepiva AstraZenece

Evropska agencija za zdravila danes začenja novo razpravo o varnosti cepiva proti covidu britansko-švedskega podjetja AstraZeneca. Odbor za varnost zdravil pri EMI so sklicali, potem ko so prejšnji teden v Nemčiji zaradi primerov strjevanja krvi pri mlajših preventivno priporočili cepivo AstraZenece le za starejše od 60 let.

Odbor EME za varnost je v svoji zadnji oceni cepiva AstraZeneca sredi marca sporočil, da je varno in učinkovito. Foto: EPA
Odbor EME za varnost je v svoji zadnji oceni cepiva AstraZeneca sredi marca sporočil, da je varno in učinkovito. Foto: EPA

Že prejšnji teden se je v okviru EME sestala skupina strokovnjakov, ki so razpravljali o tem, ali morda obstajajo določeni dejavniki tveganja za motnje strjevanja krvi po cepljenju z AstraZenecinim cepivom. O njenem poročilu in dodatnih analizah bo do petka na plenarnem zasedanju razpravljal Odbor EME za varnost zdravil, ki se je sestal že prejšnji teden. Ob koncu zasedanja je mogoče pričakovati tudi posodobitev priporočila EME glede cepiva. Prejšnji teden so sicer poudarili, da za zdaj v okviru pregleda niso bili identificirani posebni dejavniki tveganja, kot so starost, spol ali predhodne motnje strjevanja krvi, za te zelo redke dogodke. Vzročno-posledična povezava s cepivom ni dokazana, vendar pri EMI priznavajo, da je mogoča, zato nadaljujejo analizo.

Odbor agencije za varnost je v svoji zadnji oceni tega cepiva sredi marca sporočil, da je varno in učinkovito. Zagotovili so, da cepivo ni povezano s splošnim povečanjem tveganja za trombembolične dogodke ali krvne strdke. Niso pa mogli popolnoma izključiti povezave med cepivom ter redkimi in neobičajnimi, a zelo resnimi motnjami strjevanja krvi. To preiskujejo naprej.