"Bolnikov je res, res ogromno. To je neprimerljivo s čimer koli, kar smo tisti, ki že desetletja delamo v medicini, videli," opozarja infektologinja Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Iz SVZ-ja Hrastovec bodo zdrave stanovalce preselili v športno dvorano

V ponedeljek je bilo po 4587 opravljenih testih potrjenih 1176 okužb ‒ pozitivnih je bilo 25,6 odstotka vseh testov. Kot je na vladni novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, število okužb še narašča, a rast ni več tako strma. "V zadnjem tednu se je rast močno upočasnila, dosegla svoj vrh in se počasi spušča. Razmere so se v zadnjem tednu oktobra kar nekoliko popravile. Okužb je v absolutnem delu manj, prav tako je upadel delež okuženih med testiranimi," je povedal Kacin. Ob tem je poudaril, da je to le eden od kazalnikov, na podlagi katerega bolje razumemo trenutne epidemiološke razmere. "Ne smemo zanemariti, da je navodilo ministrstva za zdravje vplivalo na način testiranja, zato moramo vsa spoznanja jemati z rezervo," je dejal vladni govorec.

Kot je v oddaji Dobro jutro za Televizijo Slovenija povedala vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović, lahko po spremenjenem načinu testiranja, ki je bolj usmerjeno v tiste posameznike, ki to nujno potrebujejo, potek epidemije zdaj natančneje spremljamo skozi število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Po zadnjih podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 925 bolnikov s covidom-19, 146 jih potrebuje oskrbo v intenzivni negi. Umrlo je 24 bolnikov. Zaradi covida-19 je v Sloveniji do zdaj umrlo 412 ljudi.

"Bolnikov je res, res ogromno. To je neprimerljivo s čimer koli, kar smo tisti, ki že desetletja delamo v medicini, videli. Gre za eno samo diagnozo, ogromno bolnikov, tudi takih, ki so res hudo bolni. Tako da je v obravnavo teh bolnikov usmerjeno res veliko energije, časa in zdravstvenega kadra," je povedala Beovićeva. Dodala je, da v svetovalni skupini razmišljajo o uvedbi t. i. hitrega testiranja z antigenskimi testi, ki je nekoliko manj zanesljivo, je pa lahko zelo široko dostopno in predstavlja potencialen način, kako obvladovati epidemijo.

Kot je dejal Kacin, se bo število obolelih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, po opozorilih zdravnikov z različnih koncev Slovenije, še povečevalo. "Vsi člani svetovalne skupine menijo, da je treba še naprej izvajati ukrepe. Vse dokler bodo bolnišnice dobivale vsak dan nove bolnike in širile zmogljivosti, bomo izvajali te ukrepe," je ob tem napovedal vladni govorec.

V UKC-ju Ljubljana do konca tedna 50 dodatnih postelj

Gradbena preureditev nedokončanega dela diagnostično-terapevtskega servisa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana za potrebe novih postelj za bolnike s covidom-19 je v polnem teku. Prvo nadstropje, v katerem bo prostora za okoli 50 dodatnih postelj, bo predvidoma končano konec tedna.

Pogodbo v vrednosti 2,38 milijona evrov oz. 2,9 milijona evra z DDV-jem so s celjskim podjetjem Remont podpisali minulo sredo. Postopek je potekal s pogajanji brez predhodne objave, skladno z zakonom o javnem naročanju.

V UKC-ju Ljubljana trenutno potekajo preureditvena gradbena dela za zagotovitev dodatnih postelje za bolnike s covidom-19. Foto: BoBo
V UKC-ju Ljubljana trenutno potekajo preureditvena gradbena dela za zagotovitev dodatnih postelje za bolnike s covidom-19. Foto: BoBo

Kot so pojasnili v kliničnem centru, je bila na podlagi primerljivih projektov začetna skupna vrednost javnega naročila 2,46 milijona evrov. Po pogajanjih s podjetjema Remont in Makro5 Gradnje so naročilo oddali ugodnejšemu ponudniku. To je bilo podjetje Remont, ki je na pogajanjih preko aplikacije eJN znižal prvotno ponudbo v vrednosti 2,9 milijona evrov.

Rok za izvedbo del v prvem nadstropju, velikem okoli 1800 kvadratnih metrov, je največ 10 koledarskih dni od sklenitve pogodbe in 21 koledarskih dni za drugo nadstropje. To je veliko okoli 3000 kvadratnih metrov, prostora pa ima za 100 postelj.

"Če bo delovni proces na klinikah to zahteval, bo izvajalec dela izvajal tudi v nočnem in popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah, ne da bi za to zahteval dodatno plačilo," je razvidno iz pogodbe, ki jo je UKC objavil na svoji spletni strani.

Poleg tega je izvajalec dolžan nemudoma, najkasneje pa v treh dneh od trenutka, ko se je zavedal okoliščin, pisno opozoriti naročnika na okoliščine, ki bi lahko otežile ali onemogočile kvalitetno oziroma pravilno izvedbo del, podaljšale rok izvedbe ali povečale stroške.

V primeru zamude z izvajanjem pogodbenih obveznosti po krivdi izvajalca mora ta plačati pogodbeno kazen, in sicer v višini 0,5 odstotka za vsak koledarski dan zamude, vendar skupno največ v višini desetih odstotkov celotne pogodbene vrednosti. Pogodbena kazen v primeru odstopa od pogodbe iz razlogov na strani izvajalca pa znaša 20 odstotkov skupne pogodbene vrednosti brez DDV-ja.

Na vsa dela, materiale in opremo je zajamčena 24-mesečna garancija. V tem času je rok za odpravo napake največ tri dni. Pogodba predvideva tudi zavarovanje pogodbene obveznosti, in sicer mora izvajalec UKC-ju Ljubljana najkasneje v 10 dneh po podpisu pogodbe predložiti bančno garancijo ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, unovčljivo na prvi poziv za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini treh odstotkov pogodbene vrednosti, kar znaša dobrih 87.000 evrov.

Kako zagotoviti dovolj intenzivnih postelj

Polnjenje zmogljivosti celjske bolnišnice

Vršilec dolžnosti direktorja celjske bolnišnice Dragan Kovačić je na vladni novinarski konferenci dejal, da je bilo pri njih od 22. septembra hospitaliziranih 1173 bolnikov s covidom-19, 257 jih je potrebovalo pomoč na oddelkih za intenzivno nego. "Umrlo je 39 bolnikov, to je 3,3 odstotka vseh bolnikov oziroma 15,2 odstotka bolnikov na intenzivni negi. Ta delež je znatno nižji, kot je tisti, ki ga vidimo v literaturi. Razpon umrlih je od 64 let, to je bila najmlajša bolnica, pa do 95 let," je povedal Kovačić. V tretji največji bolnišnici za covid imajo zdaj tri oddelke za bolnike s covidom-19, povprečna starost hospitaliziranih je 61 let. "Skupaj imamo 89 postelj in še 19 na intenzivni negi. Skoraj vse postelje so zasedene," je ob tem dejal Kovačić.

Kot povedal Uršič v Celju, 17 bolnikov s covidom-19 čaka na sprejem v bolnišnico, zato nujno širijo posteljne zmogljivosti in prerazporejajo kader, da bi odprli četrti covidni oddelek. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Kot povedal Uršič v Celju, 17 bolnikov s covidom-19 čaka na sprejem v bolnišnico, zato nujno širijo posteljne zmogljivosti in prerazporejajo kader, da bi odprli četrti covidni oddelek. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

"Na bolniškem staležu imamo 177 medicinskih sester in 23 zdravnikov. To je približno 10 odstotkov zaposlenih," je trenutno stanje povzel Kovačić, ki predvideva, da bodo te številke še narasle. Naštel je več težav, med njimi so zbolevanje zdravstvenega kadra, stresne razmere, podaljšani delovniki. Ob tem je poudaril, da je sistem z varovalno opremo bolje pripravljen kot v prvem valu.

"Težave predstavlja urgentni covidni oddelek. Pojav, ki ga opažamo, je, da število obravnav na covidnem delu urgence narašča, število obravnav na necovidnem delu urgence pa upada;" je dejal v. d. direktorja celjske bolnišnice in poudaril, da je skrb vzbujajoče oboje. "Naraščanje na covidnem oddelku pomeni, da se naval na bolnišnice nadaljuje, padajoč del obravnav bolnikov brez covida pa nas prav tako skrbi, saj ne želimo, da bi kdo iz pretirane solidarnosti do zdravstvenega sistema ne prišel, čeprav bi moral priti zaradi narave svojega zdravstvenega stanja," je dejal Kovačić.

V UKC-ju Maribor največ skrbi povzroča kadrovska stiska

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zdravijo 135 bolnikov s covidom-19, 27 jih je na intenzivni negi, a se po besedah direktorja Vojka Flisa razmere zelo hitro spreminjajo. Potem ko so ta teden za tovrstne bolnike odprli tudi dislocirani pljučni oddelek na Pohorju, je tam nameščenih že 21 bolnikov. Tja nameščajo bolnike, za katere presodijo, da ne bodo potrebovali umetnega predihavanja, pri čemer so logistiko prilagodili tako, da jih lahko kar najhitreje pripeljejo k njim, če bi vendarle potrebovali intenzivno zdravljenje.

Flis se je v izjavi za medije še enkrat zahvalil vsem, ki delajo v njihovi ustanovi, da zdržijo vse pritiske. "Tudi mi imamo težave, nekateri nam tudi duševno popuščajo, kar je normalno v teh okoliščinah, zato se želim vsem še enkrat in še enkrat – in tudi to ne bo dovolj – posebej zahvaliti, da ob takem naraščanju števila bolnikov bolnišnica še vedno deluje tako, kot se spodobi," je dejal. Prav kadrovsko stisko UKC-ja Maribor je prvi mož zavoda poudarjal ves čas novinarske konference, saj bodo po njegovem mnenju kljub vsemu zmogli vse preostalo, zagotoviti dodatno opremo in prostore, največje pa je vprašanje razpoložljivih kadrov – veliko zaposlenih manjka zaradi karanten ali bolniške odsotnosti.

Glede kadrovske pomoči iz drugih ustanov je povedal, da bolnišnice zelo dobro sodelujejo med seboj, želeli pa bi si večje pomoči s kadrom zdravstvene nege tam, kjer se zdi, da morebiten pritisk zdaj ni tako velik, kot je na bolnišnice. "Kolegom v Ljubljani tako pomaga tamkajšnji zdravstveni dom, in mislim, da sem s tem dovolj povedal," je na vprašanje, od koga bi pričakoval pomoč, še dejal Flis.

Pretekle dni so v UKC-ju Maribor na posodo prejeli deset ventilatorjev iz UKC-ja Ljubljana, še deset iz blagovnih rezerv, za zdaj pa še čakajo na 20 novih, ki so jih naročili sami. Foto: Radio Maribor/Vesna Martinec
Pretekle dni so v UKC-ju Maribor na posodo prejeli deset ventilatorjev iz UKC-ja Ljubljana, še deset iz blagovnih rezerv, za zdaj pa še čakajo na 20 novih, ki so jih naročili sami. Foto: Radio Maribor/Vesna Martinec

Vse več zmogljivosti za covid-19 in krnitev drugega programa

Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik imajo v bolnišnici 56 bolnikov s covidom-19, od tega sedem na intenzivnem oddelku. Ob povečevanju števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, stalno reorganizirajo svoje delo, povečujejo zmogljivosti za okužene bolnike, hkrati pa zmanjšujejo redni program.

Že ob začetku prejšnjega tedna so bili primorani do preklica ukiniti preglede z izdano napotnico s stopnjo nujnosti redno in hitro ter samoplačniško diagnostiko in samoplačniške preglede. "Kar je nujnega, kot je, denimo, zdravljenje pljučnega raka, medtem še naprej izvajamo," je zagotovila Jana Bogdanovski s klinike Golnik. Ob tem je dodala, da je veliko drugega programa odvisnega od zdravnika do zdravnika, ki tudi najbolje vedo, kakšno obravnavo potrebujejo njihovi bolniki.

Podobno kot v drugih bolnišnicah se tudi na Kliniki Golnik spopadajo s pomanjkanjem kadra zaradi okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi. Tisti, ki so okuženi oziroma morajo v osamitev, so predpisani čas doma, pri čemer se prvi okuženi v jesenskem valu že vračajo na delovna mesta. Pomagajo jim tudi prostovoljci Rdečega križa in študenti, ki jih razporejajo na lažja dela, ki jih s svojim znanjem zmorejo. Na pomoč jim je priskočila tudi zdravnica koncesionarka.

Vse večji izzivi tudi v novomeški bolnišnici

V Splošni bolnišnici Novo mesto je hospitaliziranih 68 covidnih bolnikov, od tega osem v intenzivni negi. Pri tem razpolagajo z 80 posteljami, od tega jih imajo deset na intenzivnem oddelku. "Kadrovsko situacijo za zdaj še obvladujemo, vendar bo to z naraščanjem števila postelj postalo zelo velik izziv," so sporočili.

Zato so v novomeški bolnišnici že zaprosili za pomoč, za zdaj še na zalogo, študente višjih letnikov zdravstvene fakultete, medicinske sestre, ki so se upokojile zadnji dve leti, in tudi prostovoljce. Dodatno težavo jim povzroča širjenje okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi. Trenutno je v karanteni okoli 50 zaposlenih.

Umirjanje stanja v gorenjskih DSO-jih, porast okužb v primorskih

Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci dejal, da je od ponedeljka v domovih za starejše na novo okuženih 112 stanovalcev, še 44 novih okužb pa so našteli med zaposlenimi. Osem stanovalcev s covidom-19 je po Kacinovih besedah v ponedeljek umrlo.

Največ okužb je še vedno v gorenjski statistični regiji. Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je ob tem dodal, da se v domovih starejših občanov na Gorenjskem položaj kljub temu umirja. "Tako je bilo v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki okuženih 55 stanovalcev in 28 zaposlenih. 20 stanovalcev se je že vrnilo v dom, v t. i. belo cono, ravno tako štirje zaposleni. V drugih domovih na Gorenjskem je bistveno manj okuženih," je dejal Uršič.

V domu starejših občanov Podbrdo je po navedbah Uršiča še vedno 86 okuženih, novih okužb med stanovalci ni. "Za zdaj zadevo obvladujejo," je dejal sekretar in dodal, da se položaj umirja tudi v zavodu v Loki pri Zidanem Mostu ‒ okuženih je 51 stanovalcev, 67 pa jih je že ozdravelo. Okuženih je še 29 zaposlenih, 15 je že ozdravljenih. Večje število okužb se je pojavilo v socialnovarstvenem zavodu Hrastovec na Štajerskem. "Tam je okuženih 28 stanovalcev in 16 zaposlenih. Strokovna ekipa zunanja s pomočjo zaposlenih in lokalno skupnostjo so se že dogovorili za primerne rdeče cone," je povedal Uršič.

Če se na Gorenjskem položaj nekoliko izboljšuje, pa so epidemiologi porast okužb zaznali na Primorskem. Kot je povedal sekretar, je ekipa sodelavk z ministrstva za delo skupaj s poveljnikom civilne zaščite in koordinatorjem za Primorsko na terenu, ogledali si bodo šest domov. "Vsi ti domovi imajo že predvidene rdeče cone, ravno tako tudi morebitne zunanje lokacije, če bodo te potrebne," je povedal Uršič in kot primer omenil dom v Ilirski Bistrici, kjer so za 16 okuženih že našli lokacijo zunaj doma v centru Ilirske Bistrice.

Na ministrstvu za delo so poleti zagotovili 26 milijonov dodatnih sredstev za kadre v domovih. "Ta sredstva domovi koristijo, tako je 77 domov zaposlilo 118 novih ljudi, ob tega pa jih je še 114 vključilo prek javnih del. Dodatno so bili vključeni tudi upokojenci in študentje. Samo študentje so v tem času opravili več kot 30 tisoč ur. Skratka, ukrep dodatnega kadra se je pokazal za uspešnega," je dejal Uršič.

Črna še vedno ogroženo območje, število okužb upada

Med zaposlenimi so v CUDV-ju Črna na Koroškem prejšnji teden vnovič potrdili 12 okužb. Foto: Zajem zaslona
Med zaposlenimi so v CUDV-ju Črna na Koroškem prejšnji teden vnovič potrdili 12 okužb. Foto: Zajem zaslona

V slabem mesecu dni po tem, ko je minister za zdravje Črno na Koroškem razglasil za ogroženo območje zaradi covida-19, so se razmere tam izboljšale. Posamezne okužbe se sicer še pojavljajo. "Upam, da bomo v nekaj dneh lahko rekli, da smo covid-19 v občini Črna premagali," je danes dejala županja občine Romana Lesjak.

Kot smo poročali, je bilo v Črni eno od največjih žarišč okužb z novim koronavirusom v Sloveniji tamkajšnji Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), kjer skrbijo za osebe z motnjami v duševnem razvoju. V CUDV-ju Črna so prvo okužbo potrdili 20. septembra, nato pa je skupno število okuženih stanovalcev in zaposlenih v dobrih dveh tednih naraslo na več kot sto. S tem se je močno povečal pritisk na zaposlene, ki so skrbeli za uporabnike.

Razmere so se vmes stabilizirale. Prejšnji teden so v matične enote spet preselili uporabnike, ki so jih po potrditvi okužb namestili v rdečo cono v centru šolskih in obšolskih dejavnosti nad Mežico, razpustili so tudi rdečo cono v matični enoti, je pojasnila direktorica CUDV-ja Dalja Pečovnik. A ob tem opozorila, da se razmere lahko hitro spremenijo. Med zaposlenimi v CUDV-ju so namreč prejšnji teden vnovič potrdili 12 okužb, niso pa za tem doslej potrdili nobene nove okužbe med uporabniki.

Na splošno se je stanje izboljšalo tudi v sami občini Črna, ki je bila v začetku oktobra med občinami z najvišjim deležem okuženega prebivalstva v državi. Razglašena ogroženost območja še vedno velja, je pa v zadnjem obdobju novih okužb malo, je danes ob robu novinarske konference, sicer namenjene trenutno največji občinski naložbi v novo čistilno napravo, dejala županja. "Vidim, da se splača biti optimističen, stvari se izboljšujejo," je dodala. Po njenih besedah ljudje upoštevajo ukrepe, ugotavlja tudi, da na srečo večinoma ni bilo hujših potekov bolezni.

Prilagodili so tudi delo na občini, kjer strank ne sprejemajo, zaposleni večinoma svoje delo opravljajo vsak v svoji pisarni, nekateri delajo od doma. Še vedno je aktiven tudi občinski štab civilne zaščite, ki spremlja razmere.

Bolnišnice se polnijo

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.