Bojana Beović. Foto: BoBo
Bojana Beović. Foto: BoBo

Novi koronavirus še vedno veliko kroži med prebivalstvom, čeprav nekateri ukrepi, kot so zaprti vrtci, šolanje na daljavo itd., trajajo že mesec dni. "A nekaj je predpisati ukrep, drugo pa je njegovo upoštevanje," je poudarila Bojana Beović za Slovensko tiskovno agencijo.

Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo.

Bojana Beović

V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov – denimo v Avstriji – zaznali umirjanje, pri nas tega ni zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa da pripomore tudi nepodpora ukrepom oz. polemiziranje o njih v osrednjih medijih, je bila kritična.

"Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, vsaj prek objav v medijih, kjer je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo, in s problemi vsakega posameznika, ki jih ima zaradi epidemije, ampak jih ima zato, da bi obvladali virus," je dejala Beovićeva v izjavi medije. "Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo," je dodala.

Marsikdo se še vedno zasebno druži in zabava. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Marsikdo se še vedno zasebno druži in zabava. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Po njenih besedah ni smiselno kakor koli spreminjati ukrepov, dokler ne pokažejo učinka, ki ga pričakujejo proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi za zdaj predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.

"Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo," je opozorila.

Zato je po njenem mnenju potreben družben dogovor – ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov ali pa se jih ne bomo, "ampak potem ne more biti odvisno od zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne". "Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice," je dejala.

Beovićeva za podaljšanje ukrepov

Če ni v šolah in lokalih, mora biti po podjetjih

Virus se več kot očitno po njenih besedah širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, ker so ti zaprti. Zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi ustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti, tako da preprečijo stike oz. prenose med zaposlenimi, je dejala.

Beovićeva je komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnemu testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše. Namignila je, da bo lahko potekalo od dvakrat do trikrat na teden. Testiranje bi potekalo z antigenskimi testi. Pozitivne bi potrjevali še s PCR-testi, a to bo odvisno od zmogljivosti.

Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko tistim, katerih test je v tistem trenutku negativen, da lažni občutek varnosti.

Vladi ne bodo predlagali obveznega testiranja zaposlenih v podjetjih. Če posamezna podjetja to želijo, morajo testiranje izvesti v sodelovanju z zdravstvenim izvajalcem.

Umrlo največ ljudi s covidno boleznijo doslej

Ponedeljek v številkah

Po zadnjih podatkih se epidemija pri nas še ne umirja, saj so neuradno včeraj ob 5596 opravljenih testih potrdili 1302 primera okužbe s koronavirusom. Pozitivnih izvidov je tako 23,27 odstotka. Umrlo je 59 ljudi, kar je največ do zdaj ‒ v covidnih bolnišnicah je umrlo 41 ljudi, v negovalnih bolnišnicah trije, v domovih starejših občanov pa je umrlo 15 ljudi. Do zdaj je s covidom-19 skupno umrlo 1156 ljudi.

V državi je 20.337 aktivnih primerov okužbe.

V bolnišnicah po državi se zaradi covida-19 zdravi 1299 bolnikov (kar je sedem več kot dan prej), od tega so na intenzivnem zdravljenju 204 (tri postelje več kot v nedeljo). V bolnišnicah, kjer razmere večinoma ostajajo nespremenjene, so na novo sprejeli več kot 120 ljudi. V domačo oskrbo so jih odpustili 78.

Po besedah vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina odstotek pozitivnih okužb še vedno kaže na to, da je virus močno razširjen v naši družbi, da se epidemija še ne umirja in da se število okužb še vedno znižuje prepočasi.

To potrjujejo tudi podatki po občinah. V Ljubljani je bilo včeraj potrjenih kar 182 okužb s covidom-19, v Mariboru pa 64.

Kot je dejal Kacin, se razmere v gorenjski regiji še naprej umirjajo, 14-dnevna incidenca znaša 1091 okuženih. Na vzhodu države ostaja pomurska regija s 14-dnevno incidenco 1597 najbolj okužena regija, samo v Murski Soboti je bilo včeraj potrjenih 40 okužb.

Presežene zmogljivosti UKC-ja Maribor

Foto: BoBo
Foto: BoBo

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je trenutno 218 bolnikov s covidom-19, kar je največ do zdaj. Od tega jih je 47 na intenzivnem zdravljenju. Zaradi velikega priliva covidnih bolnikov pretekli konec tedna so jih morali del preseliti v druge slovenske bolnišnice.

Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina so prejšnji teden pričakovali, da se bo število bolnikov s covidom-19 te dni začelo zniževati, a se je položaj konec tedna znova zaostril. "Konec tedna se je število covidnih bolnikov povečalo za 40," je pojasnil v izjavi za medije.

"Glede na velikanski priliv novih bolnikov smo se včeraj znašli v zelo veliki stiski. Vse naše zmogljivosti so bile v trenutku polne, in pokazala se je solidarnost med slovenskimi bolnišnicami. Pokazalo se je tudi, da dispečerski sistem, ki je bil uveden na ravni države, deluje," je dodal.

Del bolnikov so preselili v manj obremenjene bolnišnice in UKC Ljubljana. "Iskrena hvala vsem za pomoč," se je zahvalil Vogrin in dodal, da ob skrbi za bolnike s covidom-19 ne pozabljajo na skrb za druge bolnike. "Tako poteka intenzivno zdravljenje vseh onkoloških pacientov in vseh pacientov, ki so k nam napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro, in drugih, kjer ne moremo odlašati z zdravljenjem," je pojasnil.

Rekord ljubljanskega UKC-ja: 365 covidnih bolnikov

Novi prostori za covidne bolnike v UKC LJ. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Novi prostori za covidne bolnike v UKC LJ. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V UKC Ljubljana so imeli zjutraj hospitaliziranih 356 bolnikov s covidom-19, od tega 60 v enoti intenzivne terapije. Generalni direktor Janez Poklukar je v izjavi za javnost dejal, da gre za rekord na ravni kliničnega centra. Do porasta je prišlo tudi zaradi prepolnih bolnišnic na Štajerskem, od koder so pripeljali številne paciente. Ob 365 covidnih bolnikih v samem UKC-ju pa jih dodatnih 42 spremljajo prek telemetrije, torej prejemanja podatkov z oddaljene lokacije. Poklukar je še dejal, da prostor še vedno ni težava, so pa kadri v hudem pomanjkanju in preobremenjeni. 171 zaposlenih je odsotnih zaradi okužbe, od tega okoli 20 zdravnikov in 120 medicinskih sester. 31 so jih s hitrimi testi našli v ponedeljek.

Lejko Zupančeva: Upam, da so vsi ugotovili, da smo v epidemiji

Tatjana Lejko Zupanc. Foto: TV Slovenija
Tatjana Lejko Zupanc. Foto: TV Slovenija

V številnih bolnišnicah zmanjkuje prostora. Organizacija Mladi zdravniki pa sporoča, da mnoge obolele, ki bi resnično potrebovali hospitalizacijo, pošiljajo domov z navodili, kako ravnati, če se stanje poslabša. Predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in klinična stanja Tatjana Lejko Zupanc je v oddaji Premagajmo covid-109 tega, koga pošiljajo domov na primarni ravni ali v bolnišnicah, ni komentirala. Je pa dejala, da popolnoma zaupa zdravnikom na kliniki in na UKC-ju Ljubljana, da ne pošiljajo domov nikogar, pri katerem je v kratkem pričakovati poslabšanje. In kolikor ima sama izkušenj, misli, da tudi širše po Sloveniji vsi, ki potrebujejo oskrbo po medicinski doktrini, jo tudi dobijo.

Je pa opozorila, da so razmere pač posebne. "Upam, da so že vsi ugotovili, da smo v epidemiji, kar pomeni, da razmere ne morejo biti takšne, kot so na običajni dan. Ne bo vedno na voljo postelja v najbližji bolnišnici."

Lejko Zupančeva je še napovedala, da bo vrh epidemije kmalu dosežen. Se pa bo delež umrlih še povečeval, ker je virus vdrl v številne DSO-je.

Včeraj je boj s covidom-19 izgubilo 59 ljudi

Nadaljujejo se vdori v domove starejših občanov

Še naprej se nadaljujejo vdori v domove starejših občanov (DSO), kar vpliva tudi na veliko bolnih in hudo bolnih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. Aktivno okuženih stanovalcev v domovih je kar 2618, v ponedeljek so okužbe na novo zaznali pri 174 stanovalcih. Koronavirusno bolezen pa so potrdili tudi pri 52 zaposlenih, skupno jih je okuženih 935.

V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih je 165 okuženih uporabnikov in 98 zaposlenih, kar je tri več kot dan prej. Največji porast okužb pri stanovalcih je v domu starejših občanov v Kamniku (32), v domu Vič - Rudnik – enota Bokalce v Ljubljani (19) in v domu Rakičan (znova 15 okužb).

Domovom pomagajo tudi štabi civilne zaščite

Zaradi številnih okužb pri stanovalcih in zaposlenih razmere v DSO-jih spremljajo tudi štabi civilne zaščite ter pomagajo pri koordinaciji dela. Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, trenutno pomanjkanje zaščitne opreme ni pereče. Potrebe so nekje na Štajerskem, v sredo se bo na to temo sestala tudi delovna skupina. Na srečanju se bodo odločili o tem, ali je morda že primeren čas za aktiviranje blagovnih rezerv. "Če bo tako, bomo to manjkajočo opremo prek naših struktur tudi razdelili," je pojasnil. Dnevno je po Šestanovih besedah v državi aktiviranih od 1400 do 1600 članov civilne zaščite, tako na občinski, regijski kot državni ravni.

Člani civilne zaščite med drugim pomagajo domovom za starejše pri logistiki in zagotavljanju materialnih sredstev, kot so zabojniki, šotori, postelje in agregati. "V domovih starejših občanov imamo 13 bivalnih in pet sanitarnih zabojnikov, ki pomagajo oblikovati rdeče cone zunaj doma oziroma ob njem," je povedal Šestan. Pripadniki civilne zaščite pomagajo pri premeščanju opreme ali razvozu hrane za rdeče cone, ponekod celo pri prevozu brisov.

Dnevno je na državni ravni dejavnih od 60 do 300 prostovoljcev Rdečega križa, te številke je po besedah Šestana mogoče še povečati. Sodelujejo tudi gasilci, na primer pri razkuževanju prostorov v domovih za starejše. "Teh razkuževanj je bilo v zadnjih mesecih kar veliko. V ta namen smo tudi posodobili opremo vseh teh naših enot širšega pomena," je dejal.
Dnevno pomaga tudi do 26 prostovoljcev Slovenske filantropije in okoli 60 prostovoljcev Slovenske karitas. "Trenutno pomagamo s temi strukturami v 64 od 102 domov za starejše občane v Sloveniji," je navedel.

Največja težava so nesimptomatski prenašalci

"Zmanjkuje nam vsega kadra, predvsem strokovnega," pa je ob tem opozorila vodja regijskega tima območne enote Civilne zaščite Koper za področje domov za starejše Gabrijela Valenčič. V kadrovski stiski vidi ključen problem pri obvladovanju okužb. Od enajstih socialnih zavodov na območju, ki ga pokriva, so samo še trije brez potrjene okužbe z novim koronavirusom. V treh zavodih so rdeče cone zaradi neprimerne arhitekture vzpostavili zunaj zavoda.

Kot razlog za to, da socialni zavodi ostajajo žarišča okužb, je Valenčičeva navedla način vnosa okužb, ki v domove prihajajo z nesimptomatskimi zaposlenimi in bolniki, ki so se iz bolnišnic vračali v domove. Takšne okužbe je po njenih besedah nemogoče zaznati.

V Postojni bodo 16 oskrbovancev preselili drugam

V domovih za starejše še ni splošnega testiranja

V ponedeljek se je začelo redno sistematično testiranje zdravstvenih delavcev. V domovih za starejše, kjer število okuženih znova hitro narašča, pa splošnega testiranja še niso začeli. O odprtih vprašanjih na tem področju se bosta danes dogovarjala tudi ministra za zdravje in delo. "Glede rednega testiranja še nimamo natančnih informacij. Testiranje vseh zaposlenih pa pozdravljamo, saj vse osebje prihaja v stik z oskrbovanci. Zaposleni tudi sodelujejo med seboj in je tudi tu možnost prenosa okužbe," je o napovedi splošnega testiranja v domovih za starejše dejala Valenčičeva.

Cveto Uršič. Foto: Zajem zaslona
Cveto Uršič. Foto: Zajem zaslona

Uršič za hitro testiranje

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je obiskal na novo vzpostavljeno postojnsko rdečo cono, ki so jo iz podjetniškega inkubatorja preselil v Slavino. Ob tem je poudaril pomen upoštevanja navodil zdravstvene stroke in presodil, da je hitro testiranje lahko prava pot, da še bolj omejijo vnos virusa v domove za starejše.

Sindikat upokojencev: Naj bo v DSO-jih tako varno kot doma

V Sindikatu upokojencev Slovenije od odgovornih zahtevajo, da nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo starostnikom v domovih zagotovili vsaj takšno varnost, kot bi jo imeli doma. Po njihovem mnenju je namreč trenutno najnevarneje, če so starostniki v domovih za starejše, saj se je tam okužilo več starostnikov kot doma. Prepričani so, da zdajšnji ukrepi ne zadoščajo.

Predlagajo redno testiranje osebja in oskrbovancev, zadostno število osebja in boljšo organizacijo dela. Pozvali so tudi k širši družbeni solidarnosti. "Četudi sami niste ogroženi, pomislite na svoje starše, babice in dedke ter vse starejše, ki jih poznate ali pa tudi ne," so sporočili.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Z aplikacijo MMCživo dogajanje spremljamo v živo, vsebine ves čas dopolnjujemo in popravljamo. Za morebitne napake, ki jih sproti odpravljamo, se opravičujemo.