Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Kot je spomnil Kacin, vlada že več dni in tednov opozarja na velika druženja, na katerih se lahko širi novi koronavirus. Zlasti na večjih zabavah se je dogajalo, da organizatorji niso znali navesti niti 10 odstotkov navzočih, je bil kritičen.

Zato bo v prihodnje zbiranje med 10 in 50 ljudi dovoljeno le, če bo organizator razpolagal s seznamom prisotnih. Nanj bo moral vnesti ime, priimek, natančen naslov in telefonsko številko udeležencev. Seznam bo moral hraniti mesec dni in ga nato uničiti. Kacin je poudaril, da gre za podatke, ki jih od Slovencev denimo zahtevajo tudi hrvaške oblasti ob prestopu meje.

Športne prireditve do 500 ljudi dovoljene ob pozitivnem mnenju NIJZ-ja

Vlada želi z vodenjem evidenc olajšati delo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po Kacinovih besedah že na meji zmogljivosti. Če se med udeleženci pojavi oseba, okužena z novim koronavirusom, bo torej lahko NIJZ hitreje dosegel vse udeležence in jih poslal v osamitev ali karanteno.

Pravilo velja tudi za poroke

Pravilo bo denimo veljalo tudi za poroke, čeprav gre načeloma za zasebne dogodke.

"Povabljeni morajo vedeti, da bo organizator moral pobrati njihove podatke," je dejal Kacin. Ukrep je po njegovih besedah predvsem namenjen zaščiti udeležencev, odgovornost za njegovo izvajanje pa nosi prireditelj.

Spremembe medtem ne veljajo za število ljudi v gostinskih lokalih ali na avtobusih, v teh primerih ni treba zbirati podatkov o strankah. Dovoljene so tudi maše, pri čemer je Kacin izrazil prepričanje, "da bo odslej naprej duhovnik, ki bo maševal, vedel tudi, kdo je pri maši".

Več okužb, več omejitev

Z namenom zagotovitve ustrezne pripravljenosti na morebitni drugi val epidemije novega koronavirusa je vlada pristojnim organom naložila pripravo trimesečnih zalog medicinsko-tehničnih sredstev. Obenem pa je ukinila medresorsko delovno skupino za vrednotenje ponudb zaščitne opreme.

Športni dogodki z do 500 udeležnci dovoljeni pod določenimi pogoji

Še naprej so dovoljeni tudi denimo športni dogodki z do 500 udeleženci. Po besedah Kacina pa je nujno, da je na taki prireditvi navzoča redarska služba, da je določen sedežni red in zagotovljena ustrezna razdalja med ljudmi. Če lahko organizator zagotovi take pogoje, lahko denimo pripravi tudi koncert.

Vlada sicer resno razmišlja o omejevanju dovoljenega delovnega časa gostinskih lokalov. V javnosti so namreč odmevali primeri, ko so se nekateri lokali v zadnjih tednih ponoči spremenili v nočne klube.

Za zdaj se za to še ni odločila, je pojasnil Kacin, bo pa v gostinske lokale usmerila poostren inšpekcijski nadzor. Če se bo pokazalo, da v lokalih spoštujejo priporočila in zahteve NIJZ-ja, "potem morda to ne bo potrebno", je glede omejevanja delovnega časa dejal Kacin. Ob tem pa je dodal, da zdravstvene inšpektorje v prihodnjih dneh čaka "več poznopopoldanskega in nočnega dela".

Strah pred maturantskimi izleti

Po besedah Kacina se vlada še naprej najbolj boji zasebnih zabav in zasebnih velikih druženj. Prav tako se "resnično bojimo" posledic maturantskih izletov, je dodal. "Z ozaveščanjem udeležencev oz. njihovih staršev skušamo vplivati, da bi bilo tega manj," je dejal.

Sicer vlada pripravlja tudi dopolnitev odredbe ministrstva za zdravje, s katero se določajo ogrožena območja zaradi nalezljive bolezni covid-19. To so za zdaj posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, varstvenodelovni centri, ki opravljajo tudi institucionalno varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb ter pomoč na domu družinam duševno in telesno prizadetih oseb, socialnovarstveni zavodi za usposabljanje in zavodi za prestajanje kazni zapora.

V odredbo naj bi vlada umestila tudi zdravstvene ustanove oz. bolnišnice. Kacin je napovedal, da bo dopolnjena odredba v uradnem listu objavljena "v najkrajšem mogočem času".

Sprememba odloka o karanteni

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je predstavil spremembo odloka o karanteni, ki je začela veljati opolnoči. Pojasnil je, da se je spremenilo le to, da se vročanje odločb o karanteni na mejnih prehodih Jelšane, Metlika in Gruškovje ter na kontrolni točki proti meji z Madžarsko Pince izvaja le med 6. in 22. uro, in ne več 24 ur na dan. Na mejnem prehodu Obrežje pa so ti uslužbenci prisotni še vedno 24 ur dnevno.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

"To konkretno pomeni, da osebi, ki prihaja iz Hrvaške in na podlagi odloka izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe o karanteni, policist najprej opravi mejno kontrolo, kot je to delal že predtem. Po opravljeni mejni kontroli to osebo napoti do uslužbenca ministrstva za zdravje, ki pripravi odločbo in mu jo tudi izda. Če pa posameznik pride na kakšen drug maloobmejni prehod, na primer Slovenska vas, ali če pride na mejni prehod, kjer tisti trenutek pooblaščenca oz. uslužbenca minitrstva za zdravje ne bo, bo preusmerjen na mejni porehod Obrežje, kjer ta pooblaščenec deluje 24 ur na dan, ali pa bo zaprošen, da počaka, dokler mu ta odločba ne bo izdana." Pri prehajanju meje na drugih mejnih prehodih (z Avstrijo, Italijo) pa bo odločba izdana na podoben način, kot je bila izdana do uvedbe te spremembe, torej z zbiranjem podatkov za ministrstvo za zdravje, ki potem izda odločbo.

Pečjak je ob tem pozval vse, ki se odpravljajo čez mejo, naj ta dokazila zbirajo in jih hranijo. V določenih primerih, je dejal, pa se lahko slovenska policija poveže s sosednjimi in pri njih preveri, ali je odločena oseba zapustila republiko Hrvaško. Vsa ta dokazila bodo v prosti presoji policista. "Če bo ta posumil, da ta oseba ne prihaja zgolj iz Hrvaške oz. katere druge EU-države na rumenem seznamu, bo takšno osebo napotil, da se ji izda odločba o karanteni."

Kakšna je torej glavna razlika v primerjavi s prvotnim odlokom?

"Glavna razlika je, da lahko policist zdaj tudi na podlagih drugih dokazov – ko opravlja mejno kontrolo in ugotavlja, ali je potrebna odločba o karanteni – sprejme odločitev. In ne zgolj na podlagi tistih dokazov, ki so bili omenjeni v odloku," pojasnjuje Pečjak. "Do včeraj je bilo v odloku navedeno zgolj nekaj teh dokazov in proste presoje dokazov oz. diskrecijske pravice ni bilo."

"Vsako dokazilo ni dovolj dobro"

Pri tem pa poudarja, da zgolj račun za kavo ali kosilo ne bo dovolj, "saj to dokazuje zgolj, da je ta oseba bila na Hrvaškem", ne dokazuje pa, da ni bila v kateri drugi državi z rdečega seznama. "Vsako dokazilo ni dovolj dobro. Mora biti personalizirano in mora dokazovati, da je bila ta oseba ves čas prisotna v republiki Hrvaški in ni šla na katero od območij, ki so na rdečem seznamu," je poudaril. Svetoval je, da imajo ljudje dokazila pripravljena, da ne bodo čakalne dobe na mejnih prehodih predolge, saj bi tudi to morebiti prispevalo k širjenju okužb. Potnikom svetuje, naj izberejo tiste mejne prehode, kjer ni čakalnih dob.

Maturanti na izlet na Hrvaško