V Sloveniji zdravniki predpišejo 16 milijonov receptov na leto, kar je 8 receptov na prebivalca. "Če k temu prištejemo še zdravila, ki se uporabljajo v bolnišnicah, in zdravila, ki jih ljudje sami kupujejo, potem so skupni stroški za zdravila letno več kot 600 milijonov evrov. To predstavlja četrtino vsega denarja, ki ga damo za zdravstvo," je opozoril Martin Možina iz komisije za zdravila v UKC-ju Ljubljana.

Podatki Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije kažejo, da se je v zadnjih petih letih število bolnikov, ki jemljejo več kot 15 zdravil, podvojilo. Zato je pomembno, da bolniki dosledno spoštujejo navodila, ki jih dajo zdravniki in farmacevti. Ker pa imajo ti omejen čas, ki ga lahko namenijo bolniku, morajo bolniki sami dodatne informacije poiskati v priloženih navodilih.

Pomembno je voditi lasten seznam zdravil
Pri tem je po besedah Možine izrednega pomena evidentiranje zdravil, ki jih bolnik jemlje. Vsak bolnik ima namreč različne zdravnike – najprej svojega izbranega zdravnika splošne medicine, potem pa številni še specialiste za posamezne težave – vsak nato predpiše svoja zdravila. "Zato bi morali bolniki redno voditi seznam svojih zdravil, količino odmerka in od kdaj zdravilo jemljejo. Bolnik, ki si ni sposoben zapomniti imena zdravila, namen uporabe zdravila, način jemanja in količine, mora imeti skrbnike za oblikovanje svojega seznama."

In ta seznam bi bolniki morali vedno nositi s sabo v denarnici, dodaja Miran Brvar iz centra za zastrupitve interne klinike UKC-ja Ljubljana. Kajti več zdravil kot jemljejo, večja je tudi verjetnost medsebojnega delovanja zdravil in več je neželenih učinkov. Dežurni zdravniki pa brez velikokrat nimajo takojšnjega vpogleda v vsa zdravila, ki jih bolnik jemlje, in tako težje pomagajo, če nastanejo nenadni zapleti.

25 milijonov evrov le za hospitalizacije
In zaradi zapletov oziroma neželenih učinkov pride na preglede vsako leto vse več bolnikov. Raziskavi, ki so ju lani opravili v UKC-ju Ljubljana, sta pokazali, da pride v ambulante ali bolnišnice na leto kar od 800 do 1.000 bolnikov na pregled zaradi neželenih učinkov zdravil, kar preračunano pomeni, da se vsi zdravniki na leto 14 dni ukvarjajo le s temi bolniki.

Okoli 20 odstotkov tistih, ki poiščejo pomoč na urgenci, je nato sprejetih v bolnišnico. Največ bolnikov je sprejetih na gastroenterološko kliniko zaradi krvavitve v prebavila. Samo hospitalizacija zaradi teh zapletov na leto zdravstveno blagajno stane 25 milijonov evrov.

Pazljivo pri jemanju aspirina!
Med zdravili, ki najpogosteje povzročajo težave oziroma sprožijo interakcije, so po besedah Možine zdravila, ki se lahko kupijo brez recepta. Izpostavil je aspirin, ki je lahko še posebej problematičen v povezavi z zdravili proti strjevanju krvi, paracetamol, ki lahko v čezmernih odmerkih povzroči jetrno okvaro, pa tudi druga zdravila brez recepta, ki sama po sebi nimajo resnejših stranskih učinkov, a lahko z zdravili na recept pomenijo veliko težavo. Veliko težav so zaznali tudi pri jemanju prehranskih dodatkov za pridobivanje mišične moči.

Nekatere skupine zdravil, ki lahko medsebojno delujejo in provzročijo neželene učinke zdravil (vir: ZZZS):