Akcija "Pasivno kajenje v vozilu škoduje vsem, še posebej otrokom", ki jo do 15. septembra izvajajo ministrstvo za zdravje, NIJZ, AMZS in drugi, je usmerjena predvsem v promocijo zakonodaje iz leta 2017, ki je prepovedala kajenje v avtomobilu, v katerem so prisotni mlajši od 18 let. Foto: Reuters

Kazen za kajenje v avtomobilu v prisotnosti mladoletnika znaša 250 evrov. "Lani smo obravnavali 382 kršitev, letos pa že 273. Čeprav to ni prioritetna naloga policije, se mi zdi ta številka visoka, ne predstavljam si, da nekdo prižge cigareto v prisotnosti mladoletnika," je dejal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. "Tudi mi v službenih vozilih prepovedujemo kajenje."

O pasivnem kajenju govorimo takrat, ko so posamezniki izpostavljeni tobačnemu dimu drugih in vdihavajo iste škodljive snovi, kot jih vdihava kadilec. Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi. Na stotine je zdravju škodljivih, od tega jih za 70 vemo, da povzročajo raka, je na novinarski konferenci ministrstva za zdravje, ki je želela opozoriti predvsem na škodljivost kajenja v avtomobilih v prisotnosti mladoletnih, pojasnila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V avtomobilu je lahko bolj zakajeno kot v lokalu

"Tobačni dim je pomemben vir izpostavljenosti škodljivim snovem v zaprtih prostorih. Še posebej so ravni škodljivih snovi visoke v majhnih prostorih, kot je avtomobilska kabina. Tam lahko dosežejo ravni, kot jih sicer zaznavamo v lokalih, ali pa te celo presežejo." Tudi odpiranje oken in zračenje ne pomagata. Škodljivim snovem iz tobačnega dima smo lahko izpostavljeni namreč tudi po tem, ko se v prostoru že dolgo ne kadi več, je opozorila Koprivnikarjeva.

Med 2. in 15. septembrom poteka akcija ozaveščanja javnosti o prepovedi kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb. Akcijo organizirajo ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, AMZS in nevladne organizacije.

"Škodljive snovi se nalagajo na različne površine, reagirajo z drugimi snovmi iz okolice in tvorijo t. i. strupeno mešanico, v kateri so tudi rakotvorne snovi. Te snovi se na površinah zadržujejo zelo dolgo, težko jih je odstraniti in so lahko prisotne do 19 mesecev ali več." V avtomobilu, v katerem se kadi, se torej tudi takrat, ko se ne kadi, škodljive snovi sproščajo v zrak. Majhni otroci, ki se plazijo in dajejo predmete v usta, pa so s takimi površinami bolj v stiku kot odrasli.

Pasivni kadilci z enakimi težavami kot kadilci

Če je posameznik tobačnemu dimu izpostavljen pogosto in dolgotrajno, se lahko pojavijo iste bolezni in zdravstvene težave kot pri kadilcu. "Danes vemo, da pasivno kajenje povzroča pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo in poslabšanje astme, izkašljevanje sluzi, povezano je z možgansko kapjo …" opozarja Koprivnikarjeva.

Še posebej so na tobačni dim občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice in nerojeni otroci, kronični bolniki. "Otroci, izpostavljeni tobačnemu dimu, pogosteje zbolevajo. Njihova pljuča se slabše razvijajo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, kašljajo in piskajo pri dihanju, pogostejša so vnetja srednjega ušesa, če jih primerjamo z otroki, ki niso izpostavljeni pasivnemu kajenju. Prav tako se jim poslabša ali pa celo na novo pojavi astma."

Vsak peti nekadilec je izpostavljen tobačnemu dimu. Kadi se v 12 odstotkih gospodinjstev, v katerih bivajo mladoletne osebe. Foto: EPA

Izjemno redko je, da bi kaditi začeli odrasli

Ne le, da je pasivno kajenje škodljivo, za mlade je izjemno pomemben tudi zgled. "Če vzamemo osebe, ki so mladostniku v življenju pomembne, vidimo, da več, kot je kadilcev, večja je verjetnost, da bo tudi sam začel kaditi. Dejansko v okoljih, kjer je več kajenja, tudi več mladostnikov posega po tobaku," je za MMC pojasnila Koprivnikarjeva.

"Vprašali smo odrasle kadilce, kdaj so prvič kadili, in ugotovili, da jih je večina začela kaditi pred polnoletnostjo. Takrat po zakonodaji tobačnih izdelkov mladi sploh ne morejo kupiti, a je takih, ki so začeli kaditi pred 18. letom, kar dve tretjini. Do 21. leta je začelo kaditi več kot 90 odstotkov vseh kadilcev, do 25. leta so začeli kaditi praktično vsi. Izjemno redki so primeri, da bi se za kajenje odločili odrasli. Temu se v ozadju prilagaja tudi tobačna industrija, ki skuša pridobiti mlade, da posežejo po njenih izdelkih."

Mladost se poslovi, kajenje, ki je izjemno zasvajajoče, ostane. Trenutno v Sloveniji kadi nekaj manj kot četrtina odraslih. Spodbudno pa je, da se je v zadnjem času zmanjšala razširjenost kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. "Med njimi kajenje kar strmo upada že od leta 2002. A je seveda vsak kadilec med mladostniki preveč," meni Koprivnikarjeva.

Pri kajenju v avtomobilu ni škodljivo le kajenje, škodljiv je tudi avtomobil

"Onesnažen zrak predstavlja pomemben dejavnik tveganja za zdravje," za MMC pojasni Koprivnikarjeva, a doda, da je primerjavo med onesnaženim zrakom in kajenjem težko potegniti. Pritrdi pa, da je v onesnaženem zraku nekaj podobnih snovi kot v zakajenem prostoru. V obeh najdemo majhne delce, ogljikov monoksid, svinec in nekaj enakih rakotvornih snovi. Onesnažen zrak je za zdravje škodljiv predvsem pozimi med inverzijo v mestnih središčih in poseljenih kotlinah.

Po podatkih NIJZ-ja je Slovenija med državami, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi. In čeprav se onesnaženost zmanjšuje, so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, predvsem zaradi prometa. Sledita onesnaženost zaradi kurjave in dvigovanje usedlin s cestišč.

Tako pasivno kajenje kot onesnažen zrak sta najškodljivejša za dojenčke in otroke, nosečnice, astmatike in kronične bolnike. Povzročata poslabšanje bolezni dihal, kot sta kronična obstruktivna pljučna bolezen in astma. Pri dolgotrajni izpostavljenosti pasivno kajenje in onesnažen zrak dokazano povzročata pojav pljučnega raka.

"So pa v tobačnem dimu še nekatere specifične snovi, ki jih v onesnaženem zraku ne najdemo," pojasni Koprivnikarjeva. Razlika pa je tudi v tem, da varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni, medtem ko za snovi v onesnaženem zraku obstajajo mejne vrednosti, znotraj katerih je izpostavljenost domnevno še varna. Ne glede na to, da je, kot navaja NIJZ, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije onesnaženost zraka prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU-ju.

V avtomobilu torej otrokom in mladostnikom ne škoduje le kajenje, temveč tudi dim, ki ga v zrak spušča avtomobil. Zračenje ob kajenju med vožnjo je tako bolj kot ne medvedja usluga za vse potujoče.