Predsedniki republike, vlade in državnega zbora pa se, denimo, maja sploh niso uvrstili na seznam. Zakaj je tako? In koliko ur zdravniški "rekorderji" opravijo v enem mesecu? Tudi na ti dve vprašanji so iskali odgovor na ministrstvu za javno upravo – in ugotovili, da sistem to preprosto omogoča, ker je zdravnikov premalo.

"Objaviti zgolj visoke plače zdravnikov, ne pa tudi števila ur opravljenega dela," je zavajanje. To je bil pogost očitek Fidesa, zato so na ministrstvu opravili analizo teh izplačil, ki sežejo celo prek 13.000 evrov na mesec. Ugotovili so, da je bilo od decembra lani do letošnjega aprila na seznamu "prvih tisoč najbolje plačanih" vsak mesec nekaj istih oseb. Pa ne peščica, ampak – pozor – 468 istih zdravnikov, vseh pet mesecev zapored. Med njimi so tudi direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov.
Prvih pet s seznama vsak mesec opravi več kot 350 ur, rekorder celo 406. Kar pomeni, da v službi preživijo več kot polovico meseca oziroma 17 ur na dan.

Ali so zdravniške plače previsoke?
Ob tem je treba poudariti, da zdravniške plače niso previsoke, prej obratno. Decembrski podatki s portala OPSI (Odprti podatki Slovenije) kažejo, da je zdravnik specializant – z vsemi nadurami – v povprečju zaslužil dobrih 1.700 evrov bruto, zdravniki z največ izkušnjami – to so višji zdravniki specialisti, ki tudi operirajo, pa v povprečju 5.440 evrov bruto – prav tako z vsemi nadurami in dodatki.

A kljub temu seznam tisoč najvišjih plač v javnem sektorju, na katerem je praviloma vsaj 900 zdravnikov, vendarle zbode. Nikakor ne zaradi bruto zneskov, kajti opravljeno delo je treba plačati. Zbode podatek, da se na tem seznamu že pet mesecev zapored pojavlja 468 istih imen, še bolj pa, da pet izmed njih opravi dvakratnik redne mesečne delovne obveznosti oziroma več kot 350 ur – mesec jih ima 720.

Gledano zgolj zakonsko to ni sporno, kajti za zdravnike zakon o delovnih razmerjih, ki število nadur omejuje, ne velja. Znan je primer ptujskega zdravnika, ki jih je pred leti oddelal 200 v enem mesecu – drugi poklici jih smejo imeti 230 v celem letu.

So bolniki varni?
Je to sploh mogoče? In – predvsem – ali je varno za bolnike? Namesto odgovora ponujamo besede zdravstvenega ministra Sama Fakina o tem, zakaj nikoli ni delal dopoldne v javnem zavodu, popoldne pa v zasebnem: "Zato, ker je bilo zjutraj dosti dela, da popoldne nisem mogel delati še kaj zraven."
Strokovnjak za kakovost in varnost v zdravstvu, upokojeni zdravnik Andrej Robida, ki navaja raziskave, pa poudarja: "Čim je človek utrujen, potem je bolj pozabljiv, manj pozoren, manj skrben. In zato te stvari lahko pripeljejo do napak. Mogoče bi si lahko ljudje lažje predstavljali, če bi pustili šoferja, da vozi 16 ali 18 ur. Šofer ima enake možgane kot zdravnik, delujejo na enak način."

In še: zdravnik bi morda zdržal toliko dežurstva, dejanskih nadur ne. A od lani ni nujno jasno, kaj je dežurstvo, plačano kot nadura.

Namesto dežurstva nadure
Drži, zdravnikov je premalo. Pa vendar, zakaj jih ima toliko ur vedno istih 468? Ker se splača, sploh od zadnje stavke. Do tedaj je namreč veljal pravilnik, po katerem je bila obremenjenost zavoda merilo za odreditev dežurstva. V času dežurstva pa so bili dodatki vredni polovico manj.

Na zahtevo Fidesa je ta pravilnik ob lanski sklenitvi stavkovnega sporazuma prenehal veljati; tako lahko nadrejeni namesto dežurstva odredi mnogo bolje plačane nadure. In seveda – tudi dodatki v času nadur niso okleščeni, ampak polni. In tako je mogoča še ena "nenavadnost": da dva zdravnika delata zgolj polovični delovni čas. In hkrati opravita 120 nadur.

Je krivo zgolj pomanjkanje zdravnikov?
Ob tem se postavlja vprašanje, ali je za tolikšne delovne obremenitve res krivo le hudo pomanjkanje zdravnikov? Morda tudi organiziranje dela v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, hotenja zdravnikov, tudi zaradi večjih zaslužkov, ali pa zmote prejšnjih usklajevalcev? Odgovore na zastavljena vprašanja je poiskala Helena Lovinčič z Radia Slovenija.

Za zakonitost izplačil in za delo je odgovoren direktor zavoda, komentira Kuštrin. Predvideva, ker podatkov, kje delajo ti zdravniki, nima, da delajo na intenzivnih oddelkih, transplantacijah, helikopterskem reševanju, pomagajo bolnišnicam na Ptuju, v Mariboru in še kje. Če dela posameznik 16 ur dnevno, je to delo še varno? "Kakšna bi bila pa varnost, če bi šel in pustil oddelek prazen? Ali pa če v helikopterju ne bi bilo zdravnika? Se tega nihče ne vpraša? Sicer pa ima delodajalec pravico reči: ne bom te razpisal. Mi, Fides, smo od vsega začetka zagovarjali pomanjkanje zdravnikov, bili smo prvi, ki smo zahtevali ustanovitev še ene medicinske fakultete, in prvi, ki zagovarjamo evropski delovni čas," je pojasnil Kuštrin.

V sosednji Avstriji se je evropska direktiva že uveljavila in zdravnikom so hkrati zvišali osnovne plače. Vrhunski strokovnjaki bi bili v tujini plačani še več, a do tega plačila ne bi prišli z nadurami, pravi Tina Bergant iz združenja mladih zdravnikov. Teh med najbolje plačanimi seveda ni. "Sama zase vem, da nisem supermama, takšnega urnika jaz osebno ne zmorem, čeprav delam ogromno. Včasih se mora človek tudi pri sebi odločiti in določene stvari zavrniti. Sploh pa je izjemno slabo, če si ljudje s takim nevarnim načinom dela in čezmernim dežuranjem popravljajo plačo."

Na tisoče nadur so v zadnjih letih pridelale tudi medicinske sestre, šele letos pa se jim z muko dogovorjeno izplačuje za nazaj in sproti. Predsednica sindikata zdravstvene nege Slavica Mencinger pravi: "Dejansko so prisiljene ostajati v službi in opravljati te nadure, čeprav si ne želijo. Tudi če bi bile še enkrat več plačane, medicinske sestre hočejo, da je redna oblika dela dostojno plačana."

Na ministrstvu za zdravje bodo podatke analizirali, minister Fakin pa ocenjuje, da je stanje posledica napredovanj in s tem višje osnove za obračun drugih oblik dela za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. O organizaciji dela pa bo spregovoril na prvem sestanku z vodstvi bolnišnic.