Minister za zdravje Aleš Šabeder na seji odbora DZ-ja za zdravstvo. Foto: DZ/Matija Sušnik

Po grožnjah družinskih zdravnikov z odpovedmi je javnost in politike razburilo dve leti staro pismo predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igorja Muževiča, ki ga je objavil tednik Mladina. V pismu naj bi Muževič članom razkril, da lahko z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dosežejo, da zdravstveni domovi z njimi kot zasebniki sklenejo pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev. Številni so pismo razumeli kot organizirano akcijo za privatizacijo javnega zdravstva.

Ključna težava je pomanjkanje zdravnikov

Minister za zdravje Aleš Šabeder je na nujni seji Odbora DZ-ja za zdravstvo kot ključno težavo družinske medicine navedel pomanjkanje zdravnikov, ki bo z znižanjem glavarinskih količnikov še izrazitejše. Spomnil je na svojo zavezo k sprejetju aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, ki bo določil, da lahko zdravniki zavračajo nove bolnike, ko dosežejo 1895 glavarinskih količnikov.

Šabeder je povzel, kaj je nova ekipa na ministrstvu doslej naredila. Poudaril je imenovanje delovne skupine za primarno zdravstveno raven, ki bo pripravila predlog novega modela financiranja družinskih ambulant. Omenil je tudi pripravo odredbe, ki bo omogočila "uvoz" zdravnikov iz tretjih držav in priznanje njihovih poklicnih kvalifikacij.

Ob tem je Šabeder je izrazil upanje, da vsi, ki skupaj z ministrstvom iščejo rešitve, "igrajo z odprtimi kartami in imajo iskrene namene". Po njegovih besedah ga je namreč zaskrbelo medijsko poročanje, da se za napovedmi družinskih zdravnikov po odpovedi pogodb o zaposlitvi skriva namera po privatizaciji javnega zdravstva, ki pa jo ministrstvo zavrača.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je na Šabedrove pomisleke odgovoril, da javno zdravstvo ne sme biti "politično ugrabljeno državno zdravstvo", ki zdravnike zadržuje v sistemu s prisilo. Po njegovih besedah vsi zdravniki enotno zahtevajo delo po standardih in normativih, ki jim bo omogočilo kakovostno in varno obravnavo bolnikov. Muževič je bil posebej kritičen do ravnanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Očital mu je skrivanje podatkov z namenom, da prikrije dejansko stanje v družinski medicini. Obsodil je navedbo zavoda, da bi 300.000 ljudi ostalo brez osebnega zdravnika, če bi ustregli zdravniškim zahtevam. Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je očitke zavrnil in dejal, da so vsi zavodovi podatki javni.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek - Travnik je poudarila odločenost zbornice, da skupaj z ministrstvom in drugimi deležniki sodeluje pri iskanju rešitev za družinsko medicino in zdravstvo v širšem smislu. Opozorila je na nepotrebno obremenjevanje zdravnikov z administrativnimi opravili, kar jim jemlje prepotreben čas za bolnike.

Sindikata izgubila kredibilnost?

Ogorčeni nad razkritjem pisma so bili tudi nekateri poslanci. "Vemo, da so težave v zdravstvu. A da se jih izkoristi za obračunavanje na taki ravni, ni pošteno ne do zdravnikov, ki pošteno delajo, ne do bolnikov," je dejal Robert Pavšič iz LMŠ-ja. Po njegovem mnenju gre le za vprašanje več denarja, ob čemer je kritičen do obeh zdravniških sindikatov, ki sta navedena v članku Mladine. Rešitve vidi v resni obravnavi problematike, čeprav Pavšič ne ve, s kom se bodo zdaj lahko pogovarjali, razen s strokovnimi združenji. "V mojem pogledu sta oba sogovornika izgubila vso kredibilnost," je še pojasnil.

Ostro se je na poziv Praktikuma odzval tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki priznava, da stiska, v kateri so se znašli družinski zdravniki, realna. "A v zdravstvu imamo še 50 ali 100 privilegirancev, ki to stisko izrabljajo za notranjo privatizacijo zdravstvenega sistema," je opozoril in ocenil, da so ti zavzeli tudi zdravniške sindikate in druge zdravniške organizacije. "Gre za izsiljevanje in jasno ambicijo po izstopu iz enotnega plačnega sistema ter po privatizaciji zdravstvenega sistema," je prepričan. V Levici tudi vztrajajo, da je treba v najpozneje enem mesecu popraviti zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem zašiti vse luknje, ki omogočajo outsourcanje zdravstvene dejavnosti, a v koaliciji še niso dosegli podpore.

Muževič: Javno zdravstvo ni politično nadzorovano zdravstvo

Muževič pa je v odgovor dejal, da nekateri politiki koncept javnega zdravstva dojemajo kot državno, politično nadzorovano zdravstvo, pri čemer je vseeno, ali imajo bolniki tudi dostop do zdravstva. Na drugi strani pa so po njegovih navedbah stroka, razviti svet, EU, ki javno zdravstvo dojemajo tako, da imajo bolniki ne glede na svoj socialnoekonomski položaj možnost dostopa do kakovostne in pravočasne zdravstvene oskrbe.Kritičen je bil tudi do Levice, za katero je po Muževičevih besedah privatizacija vse, kar pomeni deregulacijo v smer prenehanja s korupcijo in krajo. A prav ta sistem, ki ga Levica podpira, po Muževičevem mnenju omogoča maksimalno neoliberalizacijo.

Praktikum zdravnike pozival k privatizaciji?