Določenih del, ki so jih srednje medicinske sestre 30 let lahko opravljale, od 1. septembra ne smejo več opravljati. Foto: BoBo

Ker srednje medicinske sestre, ki imajo manj kot 12 let izkušenj, ne smejo več opravljati nalog diplomiranih medicinskih sester, je porušen ves sistem, je prepričan Boštjan Gluhar, ki dela na centru za nujno medicinsko pomoč jeseniške bolnišnice. "Že zdaj je sistem temeljil na medsebojnih prijateljskih, kolegialnih odnosih. Da je sodelavec lahko šel na dopust, da ni delal cel dan. Zdaj pa sledijo celodnevne službe, pripravljenosti, dežurne službe … Dodatne uteži za že tako utrujeno konjenico."

Snemanje EKG-ja, pobiranje šivov, menjava infuzij ...

Minister za zdravje Aleš Šabeder je 17. maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah in aktivnostih izvajalcev zdravstvene nege. Na sprejetje dokumenta je bilo vezano tudi izvajanje 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakon je skušal urediti problematiko srednjih medicinskih sester, ki več let izvajajo poklicne dejavnosti diplomiranih medicinskih sester, zato je 38. člen določil kompetence srednjih medicinskih sester glede na njihovo izobrazbo in izkušnje. V praksi to pomeni, da večina medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo ne sme več opravljati del, ki so jih opravljale doslej, kar povzroča kaotične razmere v večini zdravstvenih ustanov.

V Sloveniji so srednje medicinske sestre od nekdaj opravljale dela, kot so snemanje EKG-ja, pobiranje šivov, aspiracija skozi kanilo, prevezovanje nekaterih ran, menjava infuzij, odvzem krvi itd. Nekatere imajo v teh dejavnostih 20, druge 10 let izkušenj. A tiste, ki imajo "le" 10 let prakse v dejavnostih, ki zdaj spadajo pod naloge (kompetence) diplomiranih medicinskih sester, teh ne smejo več opravljati.

Vsaka zdravstvena ustanova posebej se lahko odloči, ali bo prevedla kompetence srednjih medicinskih sester in jim dosedanje delo omogočila tudi vnaprej. A to lahko stori le za tiste srednje medicinske sestre, katerih vsaj 50 odstotkov nalog je doslej spadalo med kompetence diplomiranih medicinskih sester. Še strožji in še težje razumljiv pogoj pa je ta, da ustanova srednje medicinskim sestram, ki imajo manj kot 12 let izkušenj z opravljanjem omenjenih nalog, ne sme več dopustiti nadaljevanja tega dela.

Ko deset let izkušenj ni dovolj

"Če je 40 odstotkov dela srednje medicinske sestre obsegalo kompetence diplomiranih medicinskih sester, jim to ni priznano. Prav tako zadeva ni priznana nikomur, ki je zaposlen manj kot 12 let. Se pravi, da nekdo, ki dela deset let, ne izpolnjuje pogojev 38. člena. Zakon tako izključuje vse, ki so v ustanovi manj kot 12 let," pojasni Klemen Markeš iz Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege.

V združenju so novim kompetencam, določenim v 38. členu dopolnjenega zakona o zdravstveni dejavnosti, ves čas nasprotovali. Težave so pričakovali. "Pred štirini, petimi leti je naše združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege prvo opozorilo na diskriminacijo oziroma na izbris srednjih medicinskih sester. To se je zgodilo z vstopom v Evropsko unijo, ko se je Slovenija s pogajanji slabo dogovorila. Nosilka dejavnosti je postala diplomirana medicinska sestra, vsi drugi smo njeni pomočniki."

Slaba kopija zahodnoevropskega sistema

Da nosilko dejavnosti predstavlja diplomirana medicinska sestra, je zahodnoevropski zgled. "Zahodna Evropa nikoli ni poznala 5. stopnje izobraževanja, torej srednje šole, kot jo pozna Vzhodna Evropa. Mi pa smo se zgledovali po njih in tako spregledali vse izkušnje, ki jih pridobi nekdo v srednji šoli," opozarja Markeš in dodaja, da na ministrstvu za zdravje trdijo, da so se zelo potrudili in z zakonom rešili problematiko.

"Ko smo v združenju poleg Zdravniške zbornice opozarjali, da stvari niso ustrezno rešene, je bila ustanovljena delovna skupina, v katero smo bili vključeni mi, zbornica, sindikati in šola. Pripravili smo sistemsko rešitev, ki je zadevo uredila precej drugače kot nov zakon. A so na razširjenem strokovnem kolegiju naš predlog razmrcvarili in tako je nastal zakon, ki povzroča več škode kot koristi," pojasni Markeš. Odslej bo le še okoli 20 odstotkov srednjih medicinskih sester še naprej lahko opravljalo enako delo kot doslej, drugih 80 odstotkov pa ne.

Moj sodelavec je lahko ves čas opravljal vsa dela diplomirane medicinske sestre, a so mene, ker sem zaposlen več kot 12 let, prevedli na drugo delovno mesto, njega pa ne, ker je zaposlen manj kot 12 let. Zdaj mu bodo morali najti novo delovno mesto, ali pa bo delal pol manj kot do zdaj. Kdo pa bo delo opravil namesto njega, ne ve nihče.

Klemen Markeš, Strokovno druženje izvajalcev zdravstvene in babiške nege

Diplomirane medicinske sestre bodo pregorele

Gluhar, ki v jeseniškem urgentnem centru opravlja delo ortopedskega tehnologa in hkrati dela tudi v ambulanti, ima dokončano srednjo šolo in opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo. "Ker delam že več kot 12 let, so moje pravice ohranjene, klub temu pa imamo problem, saj nas je takih malo. Že ob prejšnjem pomanjkanju kadra se bo zdaj še to zlilo na nas.. Naše diplomirane medicinske sestre bodo pregorele, ker je zdaj na njih vsa teža, ki je ne bodo zmogle, priliva kadra pa ni."

Gluhar se boji, da bodo nova pravila vplivala tudi na odnose v kolektivu. "Ljudje se bodo odtujili, vsak bo iskal rešitev v zakonih, v pravici, da je po celodnevni službi vsaj prost. Poznalo se bo v družinah …" Poleg tega gre za ogromno potrato izkušenj srednjih medicinskih sester, ki so dela diplomiranih sester opravljale manj kot 12 let.

Prav tako ni jasno, kaj bodo delodajalci naredili z njimi. "Ker dela ne smejo več opravljati, se ne ve, kaj bi z njimi. Druga težava je, da ni dovolj diplomiranih medicinskih sester, ki bi ta delovna mesta lahko zapolnile," opozarja Markeš.

Prehod na bolj izobražen kader bi moral potekati mehkeje

"Sem predstavnik generacije, ki smo se šolati začeli v začetku 80. let. Takrat so na oddelkih delale gospe, ki so imele opravljene tečaje, a so bile spoštovane sestre, ki so nas poleg šolskega sistema uvedle v skrivnosti teh poklicev. Na nas so prenesle ogromno mehkih znanj in nas učile empatije. In nikomur ni prišlo na misel, da bi jim ukradli kompetence, ko smo prišli mi srednješolci s poklicno diplomo. Šlo je za mehek prehod. Zdaj pa ne razumemo, kako je lahko ta prehod tako oster. Če bi ljudi, ki odhajajo v pokoj, nadomeščali z bolj izobraženim kadrom, bi to šlo skozi, tako pa si ne predstavljam, kaj se bo zgodilo. Dobro, da imam do pokoja le še nekaj let, do takrat bom skušal zdržati," Gluhar ni preveč optimističen.

Tudi Markeš meni, da bi bilo edino pošteno, da si s pridobljenimi kompetencami seznanjen, ko začneš šolanje. "Nekomu, ki je opravil strokovni izpit in je do zdaj dobro delal, pa mislim, da tega ne bi smeli vzeti, saj so se zaposleni določenih dejavnosti priučili ob delu. Srednje medicinske sestre so delale na enakem delovišču kot diplomirane, le da so imele druge večjo plačo." Markeš še doda, da se mora situacija rešiti in z dogovorom omogočiti delo, za katero so usposobljeni in jih za to tudi primerno plačati.

Medicinske sestre: to je poniževanje!