Po sodbi mora upokojeni nevrokirurg nekdanjemu pacientu plačati 2,6 milijona evrov odškodnine in zamudne obresti, skupaj več kot 6 milijonov evrov, je poročala Televizija Slovenija.

Mesika je proti Dolencu vložil tožbo zaradi zapletov po operaciji možganskega tumorja, po katerih je postal invalid.

Pri 33 letih so mu odkrili možganski tumor, maja 1992 pa ga je Dolenc operiral v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. A dan po operaciji so se začeli zapleti, po katerih je Mesika postal trajni invalid. Izraelski državljan je v domovini proti Dolencu vložil tožbo zaradi domnevne zdravniške malomarnosti, in to v Tel Avivu leta 2006 tudi dobil. Izraelsko sodišče je pacientu prisodilo približno 235.000 evrov za nepremoženjsko škodo in približno 2,4 milijona evrov za premoženjsko škodo.

Dolga brada sodnega spora
Dolenc je temu, da o zadevi odloča sodišče v Izraelu, nasprotoval, saj je operiral v Sloveniji. Poleg tega je menil, da je za škodo odgovoren UKC Ljubljana, in ne on sam. A kot danes poročajo mediji, iz sodbe izraelskega sodišča izhaja, da se je izraelski pacient za operacijo dogovarjal z Dolencem, družina obolelega pa naj bi za to zdravniku plačala 24.000 ameriških dolarjev, torej je šlo za "pogodbo" neposredno med pacientom in zdravnikom, zaradi česar UKC Ljubljana nikoli ni bil stranka v postopku.

Slovenska sodišča so izraelski sodbi (prva se nanaša na Dolenčevo odgovornost za zaplet po operaciji, druga pa na višino odškodnine) enkrat že priznali, vendar sta Dolenc in njegov odvetnik Mitja Vidmar na ustavnem sodišču dosegla razveljavitev sklepov slovenskih sodišč. Ustavni sodniki so rednemu sodstvu naložili, da mora v ponovljenem postopku priznanja tujih sodnih odločb nekatera vprašanja bolj jasno in razčlenjeno obrazložiti.

Pravna sredstva še na voljo
V ponovljenem odločanju je okrožno sodišče presodilo v korist Dolenca in zavrnilo priznanje izraelskih sodb. Po pritožbi Mesike pa je vrhovno sodišče, ki je v postopkih priznanja tujih sodnih odločb pritožbeni organ, prvostopenjsko odločitev pred kratkim spremenilo in izraelski sodbi ponovno priznalo.

Vrhovno sodišče je namreč presodilo, da je Dolenc, ki se je med drugim skliceval na pridržek vzajemnosti, torej da identična slovenska sodba v Izraelu ne bi bila priznana, tovrstni ugovor sprva uveljavljal zelo omejeno, navedbe, ki jih je predložil šele v ponovljenem postopku, pa je podal prepozno.

Ne glede na to so vrhovni sodniki zavzeli tudi stališče, da za obstoj vzajemnosti ni nujno, da bi tuja država predvidela povsem enake predpostavke in postopek za priznanje tujih sodnih odločb, saj v takšnem primeru vzajemnost praktično nikoli ne bi bila mogoča. Izraelski pogoji in postopek pa po mnenju vrhovnih sodnikov niso toliko strožji, da bi lahko govorili o pridržku vzajemnosti.

Vrhovni sodniki prav tako niso našli pridržka javnega reda, saj se je Dolenc sam odločil, da ne bo sodeloval v dokaznem postopku pred izraelskim sodiščem, in je s tem sprejel, da se bo sodišče bolj kot ne oprlo le na dokaze, ki jih je sodišču predložil Mesika.

Dolenc ima sicer zdaj še možnost, da vrhovnemu državnemu tožilstvu predlaga vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. V tem primeru bo moralo vrhovno sodišče še enkrat preverjati, ali je bil morda v postopku kršen kakšen zakon. Kot zadnjo možnost ima tudi ponovno ustavno pritožbo, s katero je bil v prvem postopku že uspešen.