Pravočasna diagnoza bolezni prepreči hujše posledice, kot so srčna ali možganska kap, gangrena in izguba noge. Foto: Pixabay

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, je ob dnevu žil povedal predstojnik oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Aleš Blinc. To je bolezen zamašenih žil, pri kateri se maščobne obloge nalagajo na stene ožilja spodnjih okončin. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi, ne le do nog, pač pa tudi do srca in možganov. Pravočasna diagnoza bolezni prepreči hujše posledice, kot so srčni infarkt, možganska kap, gangrena in izguba noge.

Aktivnosti potekajo v sklopu dvoletnega projekta Zdrave arterije. Več o bolezni, njenih simptomih in posledicah je mogoče izvedeti tudi na spletnem portalu, kjer so na voljo tudi informacije o možnostih pregleda po vsej Sloveniji. Vsako leto sicer pri nas za periferno arterijsko boleznijo zboli od 2.000 do 3.000 bolnikov.

Poglavitna bolezen arterij je sicer pri nas po njegovih besedah ateroskleroza ali poapnenje žil, "o kateri že veliko vemo, a je še vedno tudi za znanstvenike do neke mere uganka". "Ključno je to, da ateroskleroza nikoli ni omejena na eno samo žilo. In če imamo težave z žilami v nogah, imamo zelo verjetno tudi aterosklerotične obloge v srčnih, vratnih žilah in še kje," je pojasnil Blinc.

Ljudi s periferno arterijsko boleznijo sicer po njegovih besedah včasih niso tako resno obravnavali kot denimo bolnike z angino pektoris, podcenjevali so jo kot bolezen ogledovalca izložb, ker je ljudi bolezen prisilila, da so se zaradi bolečine v nogah ustavili. Ravno ta pa je opozorilni znak bolezni.

Na prvem mestu za nastanek bolezni je kajenje

Tveganje za bolezen se z leti povečuje, zato v rizično skupino spadajo vsi ljudje, starejši od 65 let, ob njih pa tudi kadilci, ljudje s sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom, prekomerno telesno težo in povišanim holesterolom. Na razvoj in napredovanje bolezni v prvi vrsti sicer vpliva kajenje, sledi mu sladkorna bolezen.

Ob dnevu žil so strokovnjaki poudarili pomen pravočasnega odkrivanja motenj v krvnem obtoku ter opozorili na dejavnike tveganja za nastanek bolezni žil. Na prvem mestu je kajenje. Foto: Pixabay

Kot je povedal predstavnik Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu Rok Perme, je namen dneva žil, ki ga v Sloveniji zaznamujemo šestič, ozaveščevati ljudi o boleznih žil, tokrat s poudarkom na periferni arterijski bolezni. Člani združenja in drugi sodelavci so bili dopoldne v Ljubljani, na Jesenicah, Izoli, Trbovljah, Murski Soboti in več krajih na Koroškem in Šaleškem na voljo za pojasnila in nasvete, izvajali so tudi meritve gleženjskega indeksa.

Stanje zamašitve arterij pokaže meritev gleženjskega indeksa

Meritev gleženjskega indeksa je preprosta, neboleča in hitra meritev, katere rezultat pokaže stanje zamašitve arterij. Gleženjski indeks izmerijo tudi nekateri osebni zdravniki. Po informacijah podpredsednika Društva za zdravje srca in ožilja Francija Zalarja ima aparat, ki izmeri razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti, več kot 500 splošnih ambulant v Sloveniji.