Program Zora v Sloveniji deluje od leta 2003. Od takrat se je pojavnost raka materničnega vratu skoraj prepolovila. V Zori zato ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, ki traja do nedelje, pozivajo ženske, še posebej tiste, stare med 50 in 64 let, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov tudi po koncu rodne dobe, saj jih ta vrsta raka takrat najbolj ogroža.

Za rakom materničnega vratu vsako leto zboli okoli 120 žensk. Med bolnicami so najpogosteje ženske, starejše ob 50 let, ki se niso redno udeleževale programa Zora. Te po navadi zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih pregledov, praviloma odkrijejo že predrakave spremembe ali pa odkrijejo raka v začetnem stadiju, ko je s preprostim operativnim posegom dobro ozdravljiv, pojasnjujejo v programu Zora.

"Slovenske ženske so program Zora dobro sprejele in več kot 70 odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Programa se še vedno premalo udeležujejo ženske med 50. in 64. letom starosti in ženske v regijah Murska Sobota in Koper. Skrb vzbujajoče je tudi zmanjševanje pregledanosti v regiji Kranj. Organizirano presejanje v Sloveniji že kaže učinke na populacijski ravni, saj se je po uvedbi DP ZORA incidenca raka materničnega vratu prepolovila," pojasnjuje Urška Ivanuš, vodja programa ZORA na ljubljanskem onkološkem inštitutu.

Za eliminacijo raka materničnega vrata je v Sloveniji nujno ohranjati vsaj 70-odstotno pregledanost žensk v državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora, 90-odstotno zdravljenje odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in doseči 90-odstotno precepljenost deklet proti HPV.

Kaj so virusi HPV?

Človeški papiloma virusi, ki jih označujemo s kratico HPV, so virusi, ki živijo v koži in sluznicah ljudi. Okužbe s HPV-jem so zelo pogoste, saj se vsaj enkrat v življenju okužimo skoraj vsi. Okužba se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, na primer s spolnimi odnosi. Prenese se lahko tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Poznamo več kot 200 genskih različic HPV-ja, ki jih imenujemo genotipi. Okoli 45 genotipov HPV-ja povzroča okužbe spolovil, rodil in predela okoli zadnjika. Večina okužb poteka brez znakov bolezni in okužena oseba sploh ne ve za okužbo. Tudi okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV-ja so najpogosteje prehodne in nikoli ne bodo povzročile bolezni. Nevarnejši HPV-ji pa povzročajo predrakave spremembe in raka, manj nevarni pa genitalne bradavice.

Precepljenjost proti okužbi s HPV-jem

V Sloveniji tako največji izziv ostaja zagotavljanje visoke precepljenosti proti okužbi s HPV-jem. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV-jem pri deklicah povečala za 10 odstotkov in se tako približala 60 odstotkom. V lanskem šolskem letu je bila najvišja v koroški regiji, kjer je znašala 86,9 odstotkov, najnižja pa v ljubljanski regiji, kjer je bila 48,5-odstotna.

V Sloveniji v okviru rednega sistematskega pregleda namreč deklice s privoljenjem staršev cepijo v 6. razredu osnovne šole. Ker je pri mlajših imunski odziv boljši, sta pri cepljenju do 15. leta potrebni le dve dozi cepiva, kar je tudi za državo finančno učinkoviteje. Starejša dekleta se v poljubni ambulanti, ki izvaja cepljenje, lahko brezplačno cepijo do 26. leta, a so od 16. leta dalje za enak učinek zaščite pred virusom potrebne tri doze cepiva.

Stroka si prizadeva tudi za brezplačno cepljenje dečkov. NIJZ je že pripravil predlog širitve nacionalnega programa cepljenja, ki ga mora potrditi še zdravstveni svet ministrstva za zdravje. Pri moških namreč okužba s HPV-jem lahko povzroči raka penisa, anusa ter nekatere rake v področju glave in vratu.

Okužba s HPV-jem, ki je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb, se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, na primer s spolnimi odnosi. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu nastane ravno kot posledica okužbe s HPV-jem.

V zadnjih letih v Sloveniji za rakom materničnega vratu letno zboli okoli 120 žensk, umre pa jih med 40 in 50. Slovenija se že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, kar je izjemen uspeh, saj je bila incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji v preteklosti med največjimi v Evropi. V letu 2018 smo v Sloveniji zabeležili drugo najmanjše število novih primerov, in sicer 106. Foto: BoBo
V zadnjih letih v Sloveniji za rakom materničnega vratu letno zboli okoli 120 žensk, umre pa jih med 40 in 50. Slovenija se že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, kar je izjemen uspeh, saj je bila incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji v preteklosti med največjimi v Evropi. V letu 2018 smo v Sloveniji zabeležili drugo najmanjše število novih primerov, in sicer 106. Foto: BoBo