Kajenje škoduje zdravju. Foto: BoBo

Vlagatelji sprememb tobačnega zakona, ki predlagajo triletni odlog uveljavitve enotne embalaže tobačnih izdelkov, želijo, da se v tem času opravijo raziskave o tem, ali bi ukrep res zmanjšal poseganje po tobaku.

Nekateri so na mogoče negativne posledice enotne embalaže opozarjali že ob sprejetju zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je DZ na predlog ministrstva za zdravje z 61 glasovi za in brez glasu proti potrdil 15. februarja 2017. Zakon je uvedel med drugim še slikovna besedilna zdravstvena opozorila na tobačnih izdelkih in popolno prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobačnih izdelkov.

Kaj poreče koalicija

Ali so nekateri poslanci DZ-ja podlegli lobiranju tobačne industrije?

Pod predlog spremembe zakona, ki ga je skupina 38 poslancev vložila v ponedeljek, sta podpisana dva poslanca NSi-ja ter poslanci iz vrst koalicije. V LMŠ-ju izjav ne dajejo.
Poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer je v izjavi poudaril, da predlog ne spreminja nobenega ukrepa za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov, pač pa govorijo o podaljšanju roka za uvedbo enotne embalaže. "Ne gre za to, da bi si želeli, da bi Slovenci na veliko kadili. Trdimo pa, da se zaradi enotne tobačne embalaže število kadilcev ne bo zmanjšalo, pač pa bo izgubil le proračun," je povedal poslanec.

Kot je pojasnil, gre 6,6 milijona evrov iz že plačane trošarine v letošnjem letu, ki bi jih država morala v tem primeru vrniti tobačni industriji. Za skupno 80 milijonov evrov škode za proračun pa je naštel na račun zmanjšanja prometa v tranzitu ter črnega trga.

Sicer pa je predlagatelj uvedbe enotne embalaže slednje predvidel zato, da v primeru, ko nekdo kupi zavoj tobaka in ga denimo postavi na mizo, mimoidočega mladostnika embalaža ne bi več privlačila, je pojasnil Möderndorfer. Sredstva od tobaka se zdaj zlivajo v integralni proračun, predlagatelji sprememb pa predlagajo, da bi se v poseben sklad.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je v izjavi izrazila podporo stranke prizadevanjem za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov. A je spomnila, da so že pri sprejemanju zakona opozarjali na to, da je rok za uvedbo enotne embalaže (do začetka leta 2020) kratek, prav tako pa so neuspešno predlagali, da bi to uredili v posebnem zakonu. Opozorila je na nevarnost tožb multinacionalk, ki bi bile potem na plečih davkoplačevalcev. Kot politika si tega ne smemo privoščiti, je prepričana poslanka.

Muršičeva verjame, da morebiti lahko enotna embalaža od kajenja odvrne mlade, a je treba zakon sprejemati premišljeno. Kot je poudarila, enotni embalaži ne nasprotujejo, a je treba to urediti tako, da ne bodo sledile tožbe.

Poslanec DeSUS-a Branko Simonovič, ki je bil vrsto let tudi sam kadilec, je prepričan, da enotna embalaža ni rešitev za manj kajenja, prav tako pa je pomembno, da vsaj vedo, kaj kadijo. Izogniti se je treba tudi morebitnim tožbam podjetij, do katerih bi lahko prišlo z uvedbo enotne embalaže.

Kajenje je sicer ena od zasvojenosti in – kot je dejal Möderndorfer – so že bile razprave, ali se uvedba enotne embalaže lahko pojavi tudi pri drugih izdelkih, denimo alkoholu. Simonovič je pojasnil, da je imel veliko stika z zasvojenci vseh vrst, a rešitev je le v preventivi in ozaveščanju. Ocenjuje tudi, da so že fotografije na tobačni embalaži dovolj strah vzbujajoče.

Prvopodpisani pod predlogom Jernej Vrtovec (NSi) je v izjavi pojasnil, da ne verjame v restrikcijo države in omejevanje poslovne pobude, pač pa se na takšnih področjih lahko največ naredi z ozaveščanjem in preventivo, zlasti med mladimi. Po njegovih ocenah je triletni odlog uvedbe ukrepa dogleden čas, v katerem se lahko opravijo dodatne raziskave glede uporabe tobaka.

"Tobačna industrija meri naravnost na otroke"

Nekatere organizacije so sicer napovedale, da bodo skušale narediti vse za to, da preprečijo sprejem sprememb tobačnega zakona.

Vrtovec se želi v prihodnjih dneh sestati z nevladnimi organizacijami, ki imajo, verjame, dobre analize. Prisluhnil jim bo, kot pravi, ali ga bodo prepričale z argumenti, da se bo z enotno embalažo zmanjšalo kajenje. A od sprejema zakona tega ni bilo in tudi študije kažejo, da ni tako, je dejal in novinarje, ki so kadilci, vprašal, ali bodo zaradi enotne embalaže kadili manj ali pa kajenje opustili. "Ključni cilj pa mora biti zmanjšanje uporabe tobaka v družbi," je poudaril poslanec.

Poslanci so tudi zatrdili, da nihče ni vplival na to, da so se podpisali pod vložene spremembe zakona. Nevladne organizacije namreč opozarjajo na lobije. Möderndorfer je pojasnil, da si predstavniki tobačne industrije sicer želijo ukinitev enotne embalaže, a tega podpisniki sprememb zakona ne podpirajo.

Nekatere nevladne organizacije zamik podpirajo

Nevladni organizaciji Inštitut Libertas in Fruma Institute sta z odprtim pismom izrazili podporo poslancem DZ-ja, ki so vložili predlog spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Po oceni nevladnikov pri spremembah ne gre za vprašanje za ali proti tobaku, ampak za zaščito slovenskih gospodarskih interesov in financ.

Nevladniki menijo, da bodo na račun uvedbe enotne embalaže prikrajšani slovenski trgovci, njihovi zaposleni in pa slovenski proračun, ki naj bi izgubili 25 milijonov evrov na račun zmanjšanih trošarinskih prispevkov iz manjše prodaje v tranzitu, turizmu in obmejnih prodajalnah. Za dodatnih 50 milijonov evrov bo proračun prikrajšan na račun povečanega črnega trga, so sporočili iz omenjenih nevladnih organizacij.

Navedli so tudi, da je Slovenija lani realizirala 424,1 milijona evrov trošarinskih prihodkov od tobačnih izdelkov, za preventivo in za programe opuščanja kajenja pa namenila zgolj 800.000 evrov oz. manj kot 0,2 odstotka vseh tobačnih trošarinskih prihodkov.

Za primerjavo, sosednja Avstrija porabi za ozaveščanje o škodljivosti kajenja 12,5 milijona evrov letno. Prav tako je vredno po oceni nevladnikov poudariti neučinkovitost uvedbe enotne embalaže pri zadanem cilju zmanjševanja kajenja. Podatki iz držav, ki so uporabile podobne ukrepe, kažejo, da znatnega učinka na zmanjševanje kajenja ni, kar priznavajo tudi predstavniki javnemu zdravju zavezanih ustanov.

Nevladniki so še poudarili, da nobena od naših sosednjih držav in najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partneric ne pozna tako represivnega ukrepa. Če DZ ne bo spremenil zakona, bo postala Slovenija izoliran otok v srednji Evropi, kar bo vodilo v upad prodaje in trošarinskih prihodkov, so še zapisali nevladniki.

WHO nad zamikom ni zadovoljen

WHO. Foto: Reuters

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podpira uvedbo enotne embalaže za tobačne izdelke v Sloveniji, v primeru tožbe tobačne industrije pa bodo državi stali ob strani, je bilo slišati ob robu konference za enakost v zdravju.

Ob robu konference o enakosti v zdravju je v. d. regionalnega direktorja evropskega urada WHO-ja Piroska Ostlin poudarila, da enakost v zdravju pomeni tudi enako možnost živeti brez tobaka. "Enakost v zdravju na področju preprečevanja uživanja tobaka in nadzora tobaka pomeni, da imajo vsi ljudje možnost živeti zdravo življenje brez tobaka, ne glede na rasno pripadnost, raven izobrazbe, spolno identiteto, službo, ki jo opravljajo, sosesko, v kateri živijo, in ne glede na morebitno invalidnosti," je dejala.

Poudarila je, da so bolezni, povezane s tobakom, ena največjih nevarnosti za javno zdravje. "Kljub upadu uživanja tobaka med celotnim prebivalstvom, je raven uživanja še vedno višja med tistimi skupinami ljudi, ki so ranljivejše, kot so ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe in z nižjimi prihodki. Na neenakosti, povezane s tobakom, vplivajo tudi stanovanjski pogoji, socialna podpora, diskriminacija, kakovost šol, dostop do zdravstvene oskrbe," je dodala.

Direktorica sektorja za kronične nenalezljive bolezni v uradu WHO-ja za Evropo Bente Mikkelsen pa je spomnila na razširjenost kajenja v Sloveniji. Skoraj četrtina odraslih Slovencev kadi, prvo cigareto pa slovenski kadilci pokadijo zelo zgodaj. "Do 18 odstotkov slovenskih najstnikov je prvič kadilo pri 13 letih ali prej. Skoraj ena tretjina 15-letnikov je v Sloveniji že poskusila kaditi. Več kot dva odstotka 11-letnikov je že kadilo. To je alarmanten podatek," je pojasnila.

Na podlagi trenutnega števila odraslih kadilcev v državi naj bi v skladu z napovedmi od danes živečih 427.000 kadilcev, 213.000 kadilcev doletela prezgodnja smrt zaradi kajenja. To je skoraj toliko, kot je prebivalcev Ljubljane, je še povedala Mikkelsenova.

"Uvedba enotne embalaže za tobačne izdelke rešuje življenja, saj se povpraševanje po tobačnih izdelkih zmanjša. Z drugimi ukrepi pomaga ljudem, da prenehajo kaditi ali ne začnejo kaditi. Enotna embalaža postaja globalen pojav, uvajajo jo v vse več državah," je pojasnila Piroska Ostlin.

Enotna embalaža vpliva predvsem na to, da nekadilci, predvsem mladi in otroci, ne začnejo kaditi. "Enotna embalaža je eden ključnih ukrepov za preprečevanje smrti, povezanih s tobakom. Tako lahko zaščitimo predvsem otroke in mlade ter jih odvrnemo od tega, da bi začeli kaditi," pa je povedala Bente Mikkelsen.

Predstavnici WHO-ja sta spregovorili tudi o močnem nasprotovanju tobačne industrije. "Napad na ukrep enotne embalaže so pripravljali kar nekaj časa. Izredno pomembno je, da se temu pritisku ne podleže," je dejala Piroska Ostlin.

Obe sta poudarili, da WHO stoji ob strani Sloveniji in ji v primeru tožb, ki bi jih ob uveljavitvi enotne embalaže lahko vložila tobačna industrija, ponuja podporo ter pomoč.

Foto: BoBo

Ministrstvo: Smo prvi, ki skrbimo za zdravje
Ob robu konference se je na pobudo poslancev odzvala tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek. Po njenih besedah bodo pobudo preučili. "Seveda je pa treba vedeti, da je ministrstvo za zdravje tisto, ki spodbuja zdravje ljudi in ki je prvo, ki mora poskrbeti, da se vse škodljive substance čim bolj umaknejo in da se zmanjša tveganje za zdravje ljudi," je pojasnila za STA.

Izrazila je prepričanje, da bo mnenje ministrstva o predlogu zakona strokovno. "Prepričana sem, da bo naše mnenje strokovno, da se bomo držali teh načel, ki so bila postavljena do zdaj. Seveda bomo proučili, kako je z zakonom, kakšen vpliv je imela enotna embalaža in kakšne so posledice v državah, ki so to že sprejele, in naredili analize. Zagotovo bo zakon temeljil na podlagi strokovnih mnenj," je še dodala.