Med 1. in 7. avgustom zaznamujemo svetovni teden dojenja, ki je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje. Teden bo potekal pod geslom Omogočimo dojenje: podprimo zaposlene starše, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

"V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov, prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano," poudarjajo na institutu.

V prvih šestih mesecih izključno dojenje

Dojenje po njihovih navedbah za zdravje otrok, družin in planeta prinaša nešteto prednosti. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo. Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko, pojasnjujejo pri inštitutu.

Sorodna novica Strokovnjaki UKC-ja: Odsvetujemo vegetarijanstvo pri doječih materah

Dojenje vse bolj razširjeno

V zadnjih desetih letih so številne države dosegle pomemben napredek pri povečanju deleža izključno dojenih otrok. Delež izključno dojenih otrok na globalni ravni se je povečal za 10 odstotnih točk, in sicer na 48 odstotkov. Še večji napredek pa je mogoč, če zagotovimo zaščito in podporo dojenju, zlasti na delovnem mestu, ob svetovnem tednu dojenja sporočata Unicef in WHO.

"Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo," so poudarili na NIJZ-ju. A dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin in zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka, so dodali.

Kako dojiti zunaj zasebnosti doma?

Pogostnost dojenja v lokalnem okolju, na področju celotnega mesta, si prizadeva izboljšati mednarodna pobuda Dojenju prijazno mesto. Projekt pri nas izvajata Unicef Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja z ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira. V štirih letih, odkar projekt deluje v Sloveniji, je v njem sodelovalo šest občin – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem. Prve tri so že pridobile naziv Dojenju prijazno mesto, so še sporočili iz Unicefa.

Dolgoročni koristni učinki

Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Prav tako je dojenje koristno za mater, učinki se kažejo v obdobju dojenja ter tudi v času po njem, so še zapisali pri NIJZ-ju.