NIJZ podpira tudi vključitev definicije novih nikotinskih izdelkov v obstoječo zakonodajo. Foto: Reuters
NIJZ podpira tudi vključitev definicije novih nikotinskih izdelkov v obstoječo zakonodajo. Foto: Reuters

Predlog sprememb vključuje tudi prepoved vseh arom v elektronskih cigaretah, z izjemo nekaterih tobačnih arom. Na NIJZ-ju ukrep v celoti podpirajo, saj je ključen za zaščito zdravja prebivalcev preko zmanjševanja uporabe elektronskih cigaret med mladimi in prebivalci nasploh ter preprečevanja škodljivih posledic vdihavanja arom na zdravje uporabnikov elektronskih cigaret.

Prepoved arom v električnih cigaretah

Znani številni škodljivi učinki kratkoročne uporabe

Arome so namreč eden najpogostejših razlogov za poskušanje, začetek uporabe in uporabo elektronskih cigaret, so opozorili. Poleg tega so arome v tekočinah elektronskih cigaret v visokih ravneh in predstavljajo visok delež vseh kemičnih snovi v teh izdelkih. "Prisotnost arom v tekočinah elektronskih cigaret je skrb vzbujajoča, saj arome niso ustrezno raziskane glede škodljivih posledic za zdravje," opozarjajo na NIJZ-ju.

Medtem ko učinki elektronskih cigaret na zdravje pri njihovi dolgoročni uporabi še niso raziskani, saj so ti izdelki na trgu še prekratek čas, so znani številni škodljivi učinki kratkoročne uporabe. Poleg draženja ust in grla, kašlja, slabosti in glavobola, so to resne posledice za zdravje, in sicer zasvojenost z nikotinom, epileptični napadi, akutne kemične poškodbe pljuč in različne oblike pljučnic, zastrupitve z nikotinom, naštevajo.

Podpirajo tudi prepoved dodajanja dodatkov, ki ustvarjajo vtis, da izdelek koristi zdravju ali da dodatek zmanjša tveganje za zdravje. Na trgu namreč zaznavajo elektronske cigarete brez nikotina, ki se tržijo kot inhalatorji, in vsebujejo različne vitamine, poživila, sintetične in naravne arome. Te elektronske cigarete sicer ne vsebujejo nikotina in ne povzročajo zasvojenosti, so pa kljub temu lahko škodljive za zdravje.

V Sloveniji je okoli 120 kadilnic

Prav tako se strinjajo s predlagano ukinitvijo kadilnic, a predlagajo skrajšanje petletnega prehodnega obdobja na eno leto. Ocenjujejo, da bi z ukinitvijo kadilnic dosegli maksimalno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih javnih in delovnih prostorih. V Sloveniji sicer obstaja okoli 120 kadilnic, inšpektorji pa po navedbah NIJZ-ja poročajo o pogostih kršitvah zakonodajnih določb.

Ob tem na NIJZ-ju predlagajo tudi znatno zmanjšanje števila prodajnih mest tobačnih in povezanih izdelkov, prepoved prodaje tobaka za žvečenje in njuhanje, pa tudi prepoved kajenja tobaka ter uporabe elektronskih in ogrevanih tobačnih izdelkov na določenih polodprtih in odprtih prostorih.

Prepoved kajenja velja tudi za nove tobačne izdelke