Švedski način spopadanja s pandemijo covida-19 je za ene popolna zmaga, za druge pa popoln poraz. Foto: Reuters
Švedski način spopadanja s pandemijo covida-19 je za ene popolna zmaga, za druge pa popoln poraz. Foto: Reuters

Švedska velja za posebnost v boju z novim koronavirusom. Spomladi se v tej skandinavski državi niso odločili za popolno ustavitev javnega življenja, temveč so ubrali mehkejši, bolj odprt pristop, kar pa ne pomeni, da živijo brez omejitev.

Življenje se je precej spremenilo, je v pogovoru za TV Slovenija opozorila Amina Manzoor, švedska novinarka pri enem večjih švedskih časopisov Dagens Nyheter in specialistka za zdravstvene teme, ki o pandemiji piše tudi knjigo. Izid je načrtovan ob prvi obletnici razglasitve pandemije čez pol leta. V njej analizira različne pristope do boja z novim koronavirusom, tudi švedskega, osredotoča pa se na izkušnje s trenutno pandemijo, ki nam bi lahko pomagale pri spopadanju s prihodnjimi.

Na Švedskem je bila tudi ekipa Tarče. Kaj je ugotovila? Ali tako imenovani švedski model deluje? Zakaj potem število okuženih tudi tam narašča in katere nove ukrepe uvajajo? Odgovori nocoj v Dnevniku in v oddaji Tarča.

Kako je trenutno na Švedskem z okužbami z novim koronavirusom?

V zadnjem obdobju je dokaj umirjeno. Število novih okužb je nizko, malo ljudi potrebuje intenzivno oskrbo, tudi malo ljudi umre. Nacionalna agencija za javno zdravje pa je na začetku tedna sporočila, da kaže, da število novih okužb spet narašča, jih je pa še vedno dokaj malo.

Amina Manzoor pripravlja knjigo o pandemiji novega koronavirusa. Foto: Christer Sturmark
Amina Manzoor pripravlja knjigo o pandemiji novega koronavirusa. Foto: Christer Sturmark

V Sloveniji se Švedska omenja kot zgled spopadanja z epidemijo. Verjetno se zdi vaša strategija zelo privlačna, ker spomladi niste ustavili javnega življenja, nimate posebnih omejitev, a imate kljub temu obvladljive razmere. Ali slišite takšna mnenja tudi od drugje?

Da, to so mi povedali kolegi iz drugih evropskih držav in tudi iz Združenih držav Amerike. Ravno prejšnji teden sem govorila z ameriško novinarko, ki jo je zelo zanimala švedska strategija.

Kako pa vi občutite to strategijo? Kaj mislite o njej?

Res nismo ustavili javnega življenja, a ljudje morajo vedeti, da smo sprejeli veliko ukrepov. Ne živimo enako kot prej, kar je za vse nas precej moteče. Vsi, ki to lahko, delamo od doma, starejši od 70 let se morajo samoizolirati. Ne smemo prirejati večjih zabav ali druženj. Lahko hodimo v restavracije, vendar mora biti večja razdalja med mizami, ne smemo več sedeti za točilnim pultom, gostje so lahko le za mizami. Odsvetuje se uporaba avtobusov, vlakov in podzemne železnice, če to ni nujno. S prijatelji se večinoma srečujemo na prostem, vendar se ne objemamo, vzdržujemo medsebojno razdaljo oziroma se vsaj trudimo. Skratka, ni res, da v boju proti covidu-19 nismo storili ničesar. Pristojni so izdali "le" priporočila, toda ljudje jih upoštevajo. To niso zakonsko predpisani ukrepi, so le priporočila.

Kako pa so s pristopom, ki so ga ubrale, zadovoljne vaše oblasti?

Oblasti so še kar zadovoljne. Z upoštevanjem priporočil nam je uspelo omejiti število okužb, čeprav nismo strogo omejili javnega življenja. Žal pa je veliko ljudi umrlo v domovih za starejše in oblasti to razumejo kot neuspeh. Na začetku leta nismo imeli dovolj testnih zmogljivosti, zdaj je testiranj več, testirajo tudi tiste, ki imajo le blage simptome.

Res nismo ustavili javnega življenja, a ljudje morajo vedeti, da smo sprejeli veliko ukrepov. Ne živimo enako kot prej, kar je za vse nas precej moteče.

Amina Manzoor

Ali v prihodnje pričakujete zaostritve?

Odvisno. Marca uvedene omejitve naj bi veljale do konca leta. Če se bodo pojavila lokalna žarišča okužb ali če se bo stanje na nekaterih območjih zelo poslabšalo, se nam tam obetajo strožje omejitve, vendar ne bo popolne ustavitve javnega življenja, verjetno bodo ukrepi bolj omejeni. Če bo na primer zbolel nekdo v družini, bodo morali tudi njegovi sorodniki ostati doma.

Omenjate priporočila. Ali torej nimate zakonskih predpisov, ki jih je treba obvezno spoštovati?

Bilo je že nekaj zakonskih ukrepov, večinoma pa oblasti izdajajo le priporočila. Švedi jim sledijo, ker si to iskreno želijo. Če ne bi bilo tako, bi verjetno izdajali tudi obvezne predpise in omejitve.

Ali je stroka pri tem pristopu poenotena?

Ne, seveda ne. Strokovne razprave so kar živahne, nekateri strokovnjaki se zavzemajo za strožjo omejitev javnega življenja, nekateri zahtevajo splošno uporabo mask v javnosti. Razprava je, vsi strokovnjaki se ne strinjajo s pristopom nacionalne agencije za javno zdravje in vlade, tudi nekateri politiki se ne strinjajo. Večina pa še vedno verjame, da je švedska strategija vzdržna in da jo lahko izvajamo dolgoročno.

Ni res, da v boju proti covidu-19 nismo storili nič. Pristojni so sicer izdali "le" priporočila, toda ljudje jih upoštevajo. To niso zakonsko predpisani ukrepi, so le priporočila.

Amina Manzoor

Predvidevam, da je kritike in dvome torej zaznati tudi med ljudmi.

Seveda. Precej ljudi se zavzema za uporabo mask. Sprašujejo se, zakaj povsod drugje uporabljajo maske, na Švedskem pa ne. Nekateri trdijo, da je naša strategija neuspešna zaradi številnih smrti v domovih za starejše in med starejšimi. Nekateri menijo, da je ta pristop polomija. Vlada je sicer predvidela tudi analizo. Imenovala je strokovno skupino, ki bo temeljito preverila vse odločitve in poiskala morebitne izboljšave za v prihodnje. Veliko je različnih mnenj, mislim pa, da se večina strinja z izbranim pristopom.

Ali so ukrepi bolj posledica političnih ali strokovnih odločitev?

Pri nas o priporočilih ne odločajo politiki, ampak strokovnjaki. Ti sodelujejo z vlado, ta pa se v veliki meri zanaša na stroko.

Tudi na Švedskem veljajo omejitve v gostinskih lokalih. Foto: Reuters
Tudi na Švedskem veljajo omejitve v gostinskih lokalih. Foto: Reuters

Kakšno je sicer mnenje Švedov o vladnih potezah in oblasti na splošno, zlasti v primerjavi z obdobjem pred pandemijo?

Na začetku pandemije je bilo zaupanje v vlado zelo visoko, z večanjem števila umrlih pa je začelo nekoliko upadati. Na splošno pa je zaupanje v delo vlade, v nacionalno agencijo za javno zdravje in druge vladne službe zelo visoko. Mislim, da je to eden glavnih razlogov za uspešnost vladne strategije, ki izdaja le priporočila. Nisem prepričana, da bi bil tak pristop uspešen v državah, v katerih je stopnja zaupanja ljudi v vlado in politiko nižja.

Govorite o visoki ravni zaupanja. Ali to pomeni, da vaše okolje ni tako zelo dovzetno za lažne novice ali razne teorije zarot glede covida-19?

Seveda tudi pri nas krožijo lažne novice, a večina se zanje ne zmeni. Govori se na primer o tem, da covid-19 ni tako nevaren, drugi pa trdijo, da je še nevarnejši in da vlada prikriva resnično število umrlih. Ker je bilo veliko žrtev v domovih za starejše, nekateri obtožujejo vlado, da je hotela, da umrejo in da jih zato niso poslali v bolnišnice. Nekateri trdijo, da ostareli niso dobili ustrezne oskrbe. Ti očitki se zdaj preverjajo in odkrili so že nekaj napak.

Precej ljudi se zavzema za uporabo mask. Sprašujejo se, zakaj povsod drugje uporabljajo maske, na Švedskem pa ne. Nekateri trdijo, da je naša strategija neuspešna zaradi številnih smrti med starejšimi. Nekateri menijo, da je ta pristop polomija.

Amina Manzoor

Kateri so vaši glavni izzivi pri spopadanju z virusom?

Ne vemo, kaj bo prinesla jesen. Ljudje se bodo več zadrževali in tudi družili v zaprtih prostorih. Tako bo glavni izziv ohraniti nizko število okužb in upočasniti širjenje virusa. Če nam to ne bo uspelo, lahko pričakujemo dodatne omejitve. Pomemben izziv je tudi zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Na začetku epidemije, spomladi, so bile bolnišnice pri nas kar zapolnjene. Veliko bolnikov je potrebovalo intenzivno nego in se zdravilo v bolnišnicah, zato ni bilo prostora za druge bolnike. Zdravstveni sistem je bil zelo obremenjen.

Kakšno pa je stanje zaščitne opreme?

Spomladi je v bolnišnicah in domovih za starejše primanjkovalo zaščitne opreme, to je bila ena od največjih težav. Strokovnjaki domnevajo, da je bilo zato tudi toliko okužb. Zdaj je zalog dovolj. Strokovnjaki so se iz takratnih napak veliko naučili. Eden glavnih uspehov vlade je, da ji je uspelo zagotoviti zadostne zaloge te opreme za vse državljane.

Novinarji, ki ste specializirani za področje zdravstva, ste bili s pandemijo postavljeni pred velike izzive – poklicne in najbrž tudi osebne.

Od februarja poročam samo še o koronavirusu. To obdobje je bilo zame zelo zanimivo in hkrati naporno. Zelo težko je slediti znanstvenikom in njihovim dognanjem, težko je na primer razločevati med strokovnimi in političnimi odločitvami. Stvari se ves čas spreminjajo, v enem tednu se zgodi ogromno. Zame kot za Švedinjo je bilo zanimivo to, da so se skoraj vse druge države odločile za ustavitev javnega življenja, Švedska pa ne. Zdaj Švedska zanima številne po vsem svetu, ki so nam še spomladi napovedovali katastrofo, pričakovali so, da bo naše javno zdravstvo razpadlo, vendar ni. Napovedovali so nam ogromno smrti in res je umrlo veliko Švedov. Mislim, da bomo tudi mi ponekod ustavili javno življenje, vendar ne za vse, in to ne bo trajalo dolgo, saj so negativne posledice za družbo prehude. Mislim, da bodo švedske izkušnje zanimive za nekatere druge države, ki nas bodo jeseni verjetno posnemale.

Zaupanje v delo vlade, v nacionalno agencijo za javno zdravje in druge vladne službe je na splošno zelo visoko. Mislim, da je to eden glavnih razlogov za uspešnost vladne strategije. Nisem prepričana, da bi bil tak pristop uspešen tudi v državah, v katerih je stopnja zaupanja ljudi v vlado in politiko nižja.

Amina Manzoor

Kaj ste spoznali skozi svoje intenzivno delo, predvsem pa skozi osebno izkušnjo s svojevrstnim pristopom vaše države do spopadanja z virusom?

Švedska strategija morda ni primerna za vse države. Zelo je odvisna od tega, ali ljudje sledijo priporočilom, in večina Švedov jim. Če je v družbi visoka raven medsebojnega zaupanja in zaupanja oblastem, če se ljudje dosledno držijo priporočil, popolna ustavitev javnega življenja ni potrebna.

Pri vas marca ni bilo pozivov, kot je bil naš: "Ostani doma." Katera fraza zaznamuje vaš boj z virusom?

Naše geslo se glasi "Håll i, håll ut och håll avstånd". To pomeni "Potrpi, zdrži, ohranjaj razdaljo." To nam oblasti in mediji priporočajo že od začetka epidemije, sporočajo nam, da moramo vztrajati.

Tarča
Švedi sledijo priporočilom, ker si to iskreno želijo