Foto: Radio Maribor/bobo
Foto: Radio Maribor/bobo

V Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so kot predstavniki stroke pripravili predlog kadrovskih standardov in normativov ter izračune, koliko denarja ter dodatnega kadra bi v Sloveniji potrebovali za njihovo uresničitev. Pogovori z ministrstvom za zdravje na to temo potekajo. Nazadnje so se dogovorili, da bodo pripravili oceno, v kakšnem času bo treba ta kadrovski primanjkljaj zapolniti, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala predsednica zbornice Monika Ažman.

Medicinske sestre množično odhajajo, nekatere tudi za blagajne

Opozarja na hudo podhranjenost zdravstvene nege v Sloveniji. Da je treba kadrovske standarde dvigniti, v zbornici in sindikatih opozarjajo že leta. Ob tem je Ažmanova spomnila, da skoraj 20 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi, ki so odšli, v zdravstvenih zavodih niso nadomestili, a vseeno dobijo plačilo od ZZZS-ja za te kadre.

"Že zadnjih 30 let razpravljamo o tem, ali v Sloveniji res primanjkuje medicinskih sester. Prepričevali so nas celo, da nas je preveč. Medicinske sestre smo se morale ves čas zagovarjati. Izračuni, ki jih pripravljamo za kadrovske standarde in normative, pa potrjujejo, da je zdravstvena nega vsa leta zaostajala, da ni bilo sistemskega pristopa in posluha za vsa naša opozorila," je dejala Ažmanova.

Monika Ažman. Foto: MMC RTV SLO
Monika Ažman. Foto: MMC RTV SLO

Kader se stara, vpis omejen

Število kadra zdravstvene nege v Sloveniji je, kakršno je, tudi možnosti povečanja vpisa na fakultete so omejene, je poudarila predsednica zbornice zdravstvene nege. Opozorila je, da naša država zaradi staranja populacije preprosto ne more biti samooskrbna pri zagotavljanju kadra. Slovenija pa je zadnjih 30 let zanemarjala tudi uvoz negovalnega kadra. Kot je nanizala Ažmanova, podatki OECD-ja kažejo, da države uvozijo v povprečju 17,3 odstotka zdravnikov in 5,9 odstotka medicinskih sester. Slovensko povprečje uvoza zdravnikov pa je 17 odstotkov, medtem ko uvozimo komaj 0,4 odstotka medicinskih sester.

Pomanjkanje kadrov: "Kdo bo skrbel za bolnike, če vsi zbolimo?"

V nekdanji državi se je po besedah predsednice zbornice več bolnišnic, tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana, "odprlo z uvozom kadra z Balkana". "Te migracije z juga na sever še vedno obstajajo, a obvozijo Slovenijo, ker jim nimamo kaj ponuditi," meni Ažmanova. Da bi ta trend obrnili, bo treba negovalne poklice v zdravstveni negi narediti cenjene. To pa bo mogoče le, če bodo ustrezno plačani, je dodala.

Če v politiki še naprej ne bo primernega posluha za problematiko, ni mogoče izključiti niti stavke, pravi Ažmanova. Poudarila je, da zbornica kot regulatorni in strokovni organ v zdravstveni negi ne more nagovarjati k stavki. "A če se bodo začele kakšne dejavnosti, jih bomo v stroki podprli, zlasti ker enostavno ne bomo več mogli zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege," je pojasnila.

Po navedbah Ažmanove so razmere občutljive in bodo v drugi polovici avgusta potekali pogovori s sindikati v zdravstveni negi glede morebitnega enotnega nastopa.