Fakin bi dal denar za krajše čakalne vrste, ministrstvo za višje cene zdravstvenih storitev. Foto: BoBo
Fakin bi dal denar za krajše čakalne vrste, ministrstvo za višje cene zdravstvenih storitev. Foto: BoBo

Zdravstvena blagajna bi znesek v celoti namenila za skrajšanje čakalnih vrst, ministrstvo za zdravje pa predvsem za dvig cen zdravstvenih storitev. Odločitev pa bo prinesel šele splošni dogovor, ki na vladno potrditev čaka že od decembra.

Brez potrjenega splošnega dogovora zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) namreč ne more skleniti pogodb za letošnji program z zdravstvenimi izvajalci - teh je 2.500.

"To pomeni, da se ne izvajajo programi za skrajševanje čakalni dob, ki smo jih predvideli. To pomeni, da bolniki čakajo po nepotrebnem," je pojasnil direktor ZZZS-ja Samo Fakin.

S 30 milijoni bi zavod izničil čakalne dobe na ambulantne specialistične preglede in razpolovil tudi še nekaj drugih. "Vladna stran poskuša rešiti bolnišnice in jim dati denar zavarovancev, namesto da bi bolnišnice reševala v skladu z zakonom, to je iz državnega proračuna," je še dejal Fakin in dodal, da denar zbirajo za zdravstvene storitve, ne pa za pokrivanje izgub bolnišnic.
Bo treba za zdravstvene storitve plačati več?
Da ne gre za pokrivanje izgub, pa pravi državni sekretar Tomaž Glažar, pač pa za višjo kakovost zdravstvenih storitev in pomoč izvajalcem, ki so v času krize nosili največje breme.

"Ta način, kot je bil do zdaj, z intervencijami, da so tisti z daljšimi čakalnimi dobami dobili več denarja, se je v preteklosti pokazal kot neprimeren," je poudaril Glažar.

Splošni dogovor je pripravljen za vlado, predvideva pa, da se bodo cene zdravstvenih storitev s 1. julijem zvišale za dva odstotka, to je za 16 milijonov, dodatnih 14 pa še za zvišanje amortizacije.
Ker se kažejo ugodna gibanja tudi letos, bo 13 milijonov namenjenih tudi za preventivne projekte, ki bi nato omogočili črpanje kohezijskega denarja. Skrajšati pa se bodo morale tudi čakalne vrste. "Združenje zdravstvenih zavodov se je zavezalo k sodelovanju pri dejavnostih za skrajševanje čakalnih dob, prav tako so se k temu zavezali tudi direktorji bolnišnic na zadnjem sestanku na ministrstvu. Po polletju pa bomo pogledali, ali se teh zavez tudi držijo," je še povedal Glažar.

Splošni dogovor naj bi vlada sprejela najpozneje do konca maja.