Simon Vrhunec pojasnjuje, da je pogodbo podpisal le zato, da bi začasno podaljšal delovanje laboratorija do zgraditve nove ljubljanske urgence. Foto BoBo Foto:
Simon Vrhunec pojasnjuje, da je pogodbo podpisal le zato, da bi začasno podaljšal delovanje laboratorija do zgraditve nove ljubljanske urgence. Foto BoBo Foto:
Sodba UKC Ljubljana
Prekršek je odgovorni storil z morebitnim naklepom, v sodbi ugotavlja sodišče. Foto Tarča RTVSLO
Tarča
Kazni za sporne posle v zdravstvu

Nekdanji direktor Kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec je leta 2013 nezakonito podpisal pogodbo za dobavo diagnostičnih sredstev za laboratorij, je presodilo Okrajno sodišče v Ljubljani.

Podatek o spornem nakupu je prišel do preiskovalcev z anonimno prijavo. "Obravnavali smo jo kot kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Pristojni državni tožilec je ovadbo zavrgel ter državni revizijski komisiji podal predlog za začetek postopka o prekršku," pojasnjujejo na ljubljanskem tožilstvu. Državna revizijska komisija je po besedah njenega predsednika Boruta Smrdela zadevo nato posredovala sodišču, ki pa je potrebovalo več kot dve leti, da je kazen potrdilo.

Štiri leta dobav brez razpisa
Klinični center mora tako plačati 25 tisoč evrov globe, zdaj že nekdanji direktor Kliničnega centra pa 500 evrov. Ves ta čas je dobavitelj Interexport dobavljal približno milijon evrov materiala brez zakonite podlage. Zgodba se začenja že leta 2007, ko je bilo podjetje na javnem razpisu izbrano za dobavo laboratorijske opreme v vrednosti 636 tisoč evrov letno. Pogodbo so v skladu z razpisnimi pogoji tri leta pozneje podaljšali za dodatna tri leta. Nato pa so namesto novega javnega razpisa posel Interexportu zagotavljali še naprej.

Naklepno mimo zakona
Nezakonito, ugotavlja sodišče, ki ni sprejelo pojasnil nekdanjega direktorja Simona Vrhunca, da je za zamik odgovorno ministrstvo za zdravje. Vrhunec je namreč pred iztekom pogodbe začel nov javni razpis, a ga ni nikoli dokončal. "To pomeni, da je prekršek storil z eventualnim naklepom in je torej zanj odgovoren," ugotavlja sodišče. Kot je pojasnil Simon Vrhunec v oddaji, se mu zdi kazen prenizka, saj so bili v Klinične centru zavedeni.

Milijon evrov posla letno
Po podatkih, ki so jih Tarči posredovali v Kliničnem centru, je v štirih letih od poteka zakonitih pogodb na tak način podjetje Interexport dobilo 3,9 milijona evrov poslov. Podatki o cenah Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije pa kažejo, da so bili nekateri artikli za UKC Ljubljana bistveno dražji od enakih, ki so jih v tem času drugi dobavitelji prodajali drugim bolnišnicam.

Dobavitelj: "Najcenejši smo"
V podjetju Interexport pojasnjujejo, da je cene težko primerjati, saj je Klinični center Ljubljana z višjimi cenami diagnostičnega materiala plačeval tudi uporabo laboratorijskih naprav, ki so še vedno v lasti podjetja Interexport. "Po naših temeljitih evidencah so naše cene v primerjavi z ostalimi vsaj konkurenčne. V konkretnem primeru UKC-ja Ljubljana pa celo najnižje," je zatril direktor Interexporta Aleš Jenčič.

Računsko sodišče govori o ovadbah
Celoten posel so kot problematičen izpostavili tudi v poročilu Računskega sodišča, vendar podrobnosti o njihovih ukrepih niso razkrili. Zato so po besedah predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela podali več sumov kaznivih dejanj policiji. "Seveda je tukaj nemogoče govoriti o neki generalni odgovornosti, ampak o posamičnih primerih, zakaj neko javno naročilo ni bilo objavljeno, pa mora biti," je povedal Vesel.

Klinični center je šele tik pred novim letom, torej dve leti po ugotovitvah državne revizijske komisije, objavil javni razpis za tovrstno opremo. Je pa višina kazni za nekaj milijonov evrov izpeljanih poslov brez javnih naročil primerljiva s tisto, ki je zagrožena za napačno nameščanje vinjete - 500 evrov.

Tarča
Kazni za sporne posle v zdravstvu