Warning: file_get_contents(): https:// wrapper is disabled in the server configuration by allow_url_fopen=0 in /var/www/monocms/monocms/public_html/theme/zivalskiotok/index.php on line 164 Warning: file_get_contents(https://www.rtvslo.si/api/header?type=v2019&custom_container=wrapSite): failed to open stream: no suitable wrapper could be found in /var/www/monocms/monocms/public_html/theme/zivalskiotok/index.php on line 164 Živalski otok, MMC RTV Slovenija

Novice

Številne nesreče v gorah so posledica slabih priprav na turo

Vzrok za večjo število nesreč je večji obisk gora

17. avgust 2017 ob 14:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenski policisti so letos večkrat opozorili na previdnost v gorah, saj se povečuje število planinskih nesreč. Gorski reševalci pravijo, da je vzrok za porast nesreč tudi dejstvo, da je obiskovalcev gora vedno več.

Kranjski policisti so po poročanju STA-ja zaradi številnih nesreč v gorah, ki so se zgodile v minulih tednih, hribolazce pozvali k premišljenim odločitvam in k večji previdnosti ter upoštevanju tudi vremena. V torek je namreč ekipa za helikoptersko reševanje v gorah s policistom gorske policijske enote posredovala štirikrat.

Prejšnji teden pa so pripadniki 15. polka vojaškega letalstva na Brniku predstavili svojo vključenost v sistem reševanja in pojasnili, da se je število posredovanj dežurnih posadk letalstva Slovenske vojske v reševalnih akcijah v letošnjem poletju v primerjavi z lanskim letom podvojilo. Julija so opravili kar 97 reševanj, junija pa 66. Lani junija so jih opravili 21, julija pa 54.

Veliko v gorah rešujejo tudi vojaške helikopterske enote. Pri tovrstnih akcijah pa vedno sodelujejo tudi pripadniki največje prostovoljske organizacije v Sloveniji, gorske reševalne službe.

"Helikopter je kot leteči rešilec in z njim se zagotavlja, da neka oseba pride čim prej v profesionalno medicinsko oskrbo iz gorskega okolja. Helikopter ima omejitve. Če so gore pokrite z oblaki ali ovite v meglo ali pa piha močan veter, helikopter ne more poleteti oz. ne more priti do kraja dogodka. Vedno kadar gre v zrak, poteka tudi 'peš' akcija. Ekipa gorskih reševalcev gre na teren, saj ni nujno, da bo ponesrečenca lahko pobral helikopter," je za MMC povedal predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS-ja Matjaž Šerkezi.

Veliko reševanj se po njegovih besedah zgodi zvečer po deveti uri, ko svojci javijo, da se oseba ni vrnila domov. Helikopterska reševanja ne morejo potekati v temi, zato je treba reševalno akcijo izvesti peš. Šerkezi ob tem poudarja, da bi bilo delovanje reševalcev brez pomoči helikopterja precej omejeno, saj so helikopterji nujno potrebni za prevoze težje opreme. Zato si želimo še več helikopterjev, predvsem pa, da bi država poskrbela za primerna zračna plovila, pravi.

Nesreč je vedno več
Glede na statistične podatke, ki jih na svoji spletni strani objavlja uprava za zaščito in reševanje, se število nesreč v gorah, pa tudi pri športnih in rekreativnih dejavnostih povečuje. Šerkezi pravi, da je intervencij vsako leto več, vedno več pa je tudi obiskovalcev gora. Planinarjenje je poceni rekreativna dejavnost in vedno več ljudi svoje, nekoč tradicionalne počitnice morju kombinira z obiskom gora. Drugi vidik, kot pravi, pa je tudi spodbujanje k vračanju k naravi, povečuje se tudi ponudba v gorskih kočah in na planinah.

Med nesrečami je po Šarkezijevih besedah največ zdrsov, ki so posledica različnih dejavnikov. V večini primerov gre za slabe priprave na turo, čeprav je planinska oprema vedno bolj dostopna v številnih trgovinah. "Problem je v poznavanju rabe te opreme. Medvedjo uslugo nam delajo tudi družbena omrežja. Na eni strani so uporaben medij za npr. sporočanje preventivne dejavnosti. Na drugi strani pa imajo tudi negativni vidik," pravi. Eden takšnih primerov je, da izkušeni planinci in gorniki na spletnih omrežjih objavljajo številne privlačne fotografije gora, ki navdušijo tiste, ki so precej manj izkušeni in jih želijo nato tudi sami osvojiti.

V hribe se je treba podati zjutraj
"Druga stvar je, da se ljudje prepozno podajajo v gore. Še posebej v poletnem času so popoldanske nevihte. Če imamo s seboj otroke, se je potrebno podati v gore zjutraj, ko je še hladno oz. še ni vročine. Opažamo pa tudi, da je v gorah vedno več različnih kroničnih bolnikov. Zelo dobro je, da se rekreirajo in s tem ohranjajo svoje zdravje," pravi Šerkezi in poudarja, da so za sredogorje in visokogorje značilne posebne razmere, kjer prej pride do izčrpanosti in dehidracije, kar je povezano z večjim fizičnim naporom.

"Neka kronična bolezen, ki je v dolini povsem obvladljiva, lahko visoko v gorah postane smrtna. Predstavljate si lahko srčnega bolnika, pri katerem zaradi fizičnih naporov in velike vročine pride do manjšega srčnega infarkta. Ker ni zraven nujne medicinske oskrbe, gorski reševalci pa potrebujemo več ur, da pridemo do njega, takšna oseba lahko v gorah umre," še opozarja.

Gorska reševanja so v Sloveniji strošek, ki ga v nasprotju z nekaterimi drugimi državami krijejo davkoplačevalci, medtem ko morajo v nekaterih drugih alpskih državah, v Avstriji, Italiji in Švici, stroške računa plačati poškodovanci sami, če niso ustrezno zavarovani. Stroški pa niso majhni in kot prav Šerkezi, že sam dvig helikopterja stane od 3000 do 4000 evrov.

Gregor Cerar Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 38

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


 

Avdio & Video

  • Center za rehabilitacijo psov na Koroškem

  • Nevarnost zastrupitve z oporečnim mesom

  • Varuh pravic živali

  • Na Apaškem polju zastrupljenih več psov

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!