Novice

Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival

Šakali po Evropi letno uplenijo 158 milijonov glodalcev

18. maj 2016 ob 13:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Šakali so izjemno koristne živali za prebivalstvo, saj se večinoma prehranjujejo z mrhovino in poljskimi glodavci, je razkrila raziskava, ki sta jo skupaj izvedli biotehnična fakulteta in beograjska univerza.

Zlati šakali, predstavniki družine psov, ki dosežejo težo okoli 10 kilogramov, so se v zadnjih desetletjih razširili tudi v Sloveniji. Njihovo bivanje v Sloveniji pa v zadnjih letih vzbuja dilemo, ali gre za škodljivce ali pa nimajo vpliva na okolico. Ministrstvo za kmetijstvo je že uslišalo želje po spremembi statusa šakala iz zaščitene v lovno vrsto.

Kakšni so vplivi šakala na okolje, so nedavno razkrili raziskovalci z biotehniške fakultete, ki so v sodelovanju s kolegi z beograjske univerze proučili vplive šakala na divjad in pomen za lokalno prebivalstvo.

Njihova raziskava se je osredotočila na pet območij v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov. V Srbiji naj bi po nekaterih podatkih živelo dvajsetkrat več šakalov kot v Sloveniji. Izsledki so bili objavljeni v ameriški znanstveni reviji Biological Conservation.

Prehranjevanje s klavničnimi odpadki
Raziskovalci so v omejeni raziskavi analizirali prehranjevalne navade šakalov in ugotovili, da močan porast številčnosti šakala ni imel zaznavnega vpliva na druge vrste divjadi. "V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi to povzročilo upad populacij divjadi," so zapisali v sporočilu za javnost-

Analiza vsebine želodcev odstreljenih in povoženih šakalov pa je pokazala, da so najpomembnejši viri hrane šakalov v Srbiji glodavci in klavniški odpadki, ki jih v Srbiji veliko konča na divjih odlagališčih. Zato so šakali celo pomembni za lokalno prebivalstvo v Srbiji, saj vsako leto odstranijo kar 3700 ton živalskih odpadkov, kar zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Po mnenju raziskovalcev je vrednost te ekosistemske storitve več kot 500.000 evrov letno.

158 milijonov uplenjenih glodavcev
Raziskava, ki je prva, v kateri so strokovnjaki v praksi ovrednotili pomen šakalov za lokalno prebivalstvo ter vplive na divjad, je opozorila tudi na pomoč šakalov kmetom pri zatiranju poljskih škodljivcev. V Srbiji šakali letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev, medtem ko ocena za celotno Evropo znaša 158 milijonov uplenjenih glodavcev.

Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da je bil šakal konec leta 2014 uvrščen med divjad, kar pomeni, da se ga bo začelo aktivno upravljati v skladu z letnimi lovsko upravljavskimi načrti (izvajanje monitoringa, ocena stanja populacije, določeni bodo cilji, ukrepi in usmeritve upravljanja z vrsto).

Prav njegove prehranjevalske navade oz. povzročena škoda pa je bila po navedbah MKGP vzrok za uvrstitev šakala med divjad, "kar bo omogočilo trajnostno in čim manj konfliktno upravljanje te vrste v prihodnje".

"Čeprav so si ugotovitve o vplivu šakalov na ekosisteme nasprotujoče, v nam sosednjih državah zaradi plenjenja te živali nastaja vse več škode pri domačih živalih, predvsem jagnjetih ovac, obstajajo pa tudi poročila o njenem intenzivnem plenjenju nekaterih avtohtonih prostoživečih živali (zaradi česar se manjša avtohtona bioraznovrstnost), npr. mladičev in odrasle srnjadi, poljskih zajcev in poljskih kur. Na Hrvaškem so ugotovili, da tam, kjer je gostota šakalov velika, pravzaprav ni več prirastka srnjadi. Prav tako se jim začne izogibati lisica in išče tak prostor, na katerem je šakal ne ogroža, ter se zato vedno bolj približuje naseljem," so razloge za spremembo statusa našteli kmetijskem ministrstvu.

Koliko šakalov v resnici živi v Sloveniji, uradne ocene ne obstajajo, saj baje ni bilo izvedenega monitoringa oz. bodo letos predvidoma izbrali izvajalca. Monitoring pa se bo predvidoma izvajal dve leti. "Ko bodo znani podatki o številčnosti, prostorski razporeditvi vrste in ko bodo podane ocene populacijskih trendov ter potencialno širjenje areala, potem se bo šakal izločil iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kar bo pomenilo, da se bo lahkoto vrsto aktivno upravljalo (načrtovan odvzem)," še dodajajo na MKGP-ju.

Prvi monitoring jeseni
Na lovski zvezi pravijo, da bodo lovci začeli monitoring izvajati v začetku jeseni, prvi relevantni letni podatki o stanju populacije pa naj bi bili znani do konca prihodnje pomladi. Sicer pa so v osrednjemu lovskemu informacijskemu sistemu Lisjak lani zabeležili 7 odvzemov šakala, vednar ob tem poudarjajo, da je najverjetneje šlo za povožene živali ali za "milostne" strele pri ranjenih živalih.

Šakalom bi bilo treba posvečati več pozornosti
"Trenutno v Sloveniji ni podatka o absolutnem številu šakalov v državi. Imamo pa podatke o približni razširjenosti vrste - glede na te, sta trenutno območji z največjo gostoto šakalov Ljubljansko barje in Kras. V manjših gostotah pa se šakali pojavljajo razpršeno praktično po celotni Sloveniji (npr. Posočje, Dolenjska, Štajerska, Prekmurje, Gorenjska, pa tudi v dinarski regiji na krajih, kjer ni stabilnih tropov volkov)," je o razširjenosti šakala v Sloveniji za MMC povedal raziskovalec z biotehnične fakultete Miha Krofel.

"Na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete trenutno sodelujemo s tujimi raziskovalci še pri nekaterih novih raziskavah - npr. ugotavljanju vpliva volkov na šakale, pripravljamo habitatni model potencialnega nadaljnjega širjenja vrste po Evropi in s pomočjo genetskih metod proučujemo socialni sistem pri zlatem šakalu. Vključeni smo tudi v več raziskav o drugih vrstah šakalov v Afriki ter primerjavami z našo vrsto (zlatim šakalom). V Sloveniji trenutno na našem oddelku poteka tudi več magistrskih in diplomskih nalog, v okviru katerih poskušamo odgovoriti na nekatera upravljavska vprašanja. Še letos bomo tudi začeli izvajati telemetrično spremljanje prvih šakalov opremljenih z ovratnicami," je o tem, kakšne bodo nove raziskave življenjskih navad šakalov, pojasnil Krofel.

Po njegovem mnenju predviden odstrel šakalov ne bi ogrozil populacije šakalov v Sloveniji oz. bi lahko prenesel pravilno načrtovan poseg v populacijo z odstrelom.

"Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da je šakal vrsta, na katero ima lov relativno majhen učinek. Se mi pa zdi pomembno, da se najprej pristojne institucije v državi odločijo, kakšni so upravljavski cilji, povezani s to vrsto. Ni namreč smiselno, da začnemo izvajati določen ukrep, preden vemo, kaj bi s tem ukrepom sploh želeli doseči. Šakal je bil pri nas zelo dolgo precej zapostavljena vrsta (v Sloveniji se pojavlja sicer že vsaj 63 let), zato mislim, da je prav, da se tudi tej vrsti začne posvečati več pozornosti - tako z raziskovalnega kot upravljavskega vidika," je še opozoril.

Gregor Cerar Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 26

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Primi123 18. maj 2016 ob 14:14
    Prijavi neprimerno vsebino
    Vsaka žival je za nek

    aj koristna.
    +21
    0
  • pošteni 18. maj 2016 ob 14:16
    Prijavi neprimerno vsebino
    Šakal ni avtohtona žival zato ni nobene potrebe, da se z njim začne upravljati. Potrebno bi ga bilo izgnati ali iztrebiti saj povzroča škodo na drugi lovni divjadi.
    Imamo tudi druge živali, ki se prehranjujejo z mrhovino in drugimi glodalci.
    Naj se ministrstvo za kmetijstvo, Zavod za gozdove in Lovska zveza raje posveča škodam, ki jih divjad povzroča na kmetijskih pridelkih in finančno pomaga lovskim družinam, ki se soočajo z velikanskimi škodami.
    Za take stvari pa ni posluha.
    +9
    -39
  • KrmavnarF 18. maj 2016 ob 14:24
    Prijavi neprimerno vsebino
    Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da je bil šakal konec leta 2014 uvrščen med divjad, kar pomeni, da se bo začelo z njim aktivno upravljati v skladu z letnimi lovsko upravljavskimi načrti (izvajanje monitoringa, ocena stanja populacije, določeni bodo cilji, ukrepi in usmeritve upravljanja z vrsto).

    Prav njegove prehranjevalske navade oz. povzročena škoda pa je bila po navedbah MKGP vzrok za uvrstitev šakala med divjad, "kar bo omogočilo trajnostno in čim manj konfliktno upravljanje te vrste v prihodnje."

    Šakali naredijo glede na zahtevke za škodo za od 2 do 6 jurjev škode na letni ravni pa so se odločili, da ga uvrstijo na listo za odstrel.

    Koliko škode naredi en kmet v eni sezoni na Ljubljanskem barju samo s tem, ko strupi svoje njive čisto do jarkov med njivami, to pa se potem spere v grabne in pobije mladice, ki se zadržujejo v teh manjših pritokih Ljubljanice? Pri nas so edina ogrožena vrsta očitno kmetje. Vse živo jim gre na roko. 2 do 6 jurjev škode so naredili šakali v letu?! In zaradi tega ste se spravili ukrepati? Ka si ti nor?!
    +30
    -7
  • valcek2010 18. maj 2016 ob 14:27
    Prijavi neprimerno vsebino
    sosed je strasten lovec iz nemčije,drugač nemec
    in je rekel kakšne vse živali imetu tu, jih v nemčiji več ni, zato hodi v slovenijo
    rekel je čez 10 let bo kot v nemčiji, pusto
    divjad uničuje polja hrane , kmetje želijo odškodnine najceneje je pol vse živali pobit pa bo
    tako so naredili v nemčiji

    no pol pa pogledamo ljudi ko jih je 7 miliad in če jih 10 umre je tragedija
    no shit
    +15
    -5
  • Shantorian 18. maj 2016 ob 14:28
    Prijavi neprimerno vsebino
    Šakal ni avtohtona žival zato ni nobene potrebe, da se z njim začne upravljati. Potrebno bi ga bilo izgnati ali iztrebiti saj povzroča škodo na drugi lovni divjadi.

    Glede na to, da se je šakal sam naselil na območju Slovenija in ga ni prinesel človek se smatra za avtohtono žival.
    +25
    -4
  • Rotty 18. maj 2016 ob 14:44
    Prijavi neprimerno vsebino
    Šakali, zaradi katerih so birokrati onemogočali Akrapoviča, niso več zaščiteni

    Ministrstvo za kmetijstvo je pri šakalih spremenilo status iz zaščitene v lovno vrsto, piše MMC
    Spomnimo, zaradi šakalov so birokrati Igorju Akrapoviču pred leti onemogočili širitev proizvodnje v Kamniku pod Krimom, ker ni imel dovolj velikih proizvodnih kapacitet, pa je zavračal naročila. Zato tudi ni mogel zaposlovati.


    VIR: Finance
    +6
    -5
  • pigl 18. maj 2016 ob 15:09
    Prijavi neprimerno vsebino
    mene kar srh spreleti, ko vidim koliko medvedov se letno pobije pri nas - SKORAJ 100!!!!
    a se sploh ve kakšna je populacija medveda pri nas? ali se ta odstrel kar nekaj na oko udari.
    +15
    -3
  • politik kritik 18. maj 2016 ob 15:10
    Prijavi neprimerno vsebino
    Zanima me kaj bodo naredili pametnjakoviči ko bo izumrl Ris? Mar letos štejemo leto 1896 ali 2016, da se to dogaja?
    +11
    -1
  • pobrisan 18. maj 2016 ob 15:17
    Prijavi neprimerno vsebino
    V Ameriki so se šakali preveč razmnožili in se že naseljujejo v urbanih okoljih. Vedno več je napadov na ljudi, tudi s smrtnimi primeri. Če žival nima naravnih sovražnikov, je potrebno njihovo število regulirat na drugačen način. Sicer pa ni avtohtona vrsta.
    +3
    -9
  • Bazalt 18. maj 2016 ob 15:45
    Prijavi neprimerno vsebino
    pošteni
    Šakal ni avtohtona žival...

    A Homo Sapiens, ki na Slovenskem šteje okoli 2.000.000 osebkov, pa je avtohtona žival?
    +15
    -2
 

Avdio & Video

  • Center za rehabilitacijo psov na Koroškem

  • Nevarnost zastrupitve z oporečnim mesom

  • Varuh pravic živali

  • Na Apaškem polju zastrupljenih več psov

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!