Od začetka tedna se snežna odeja v gorah postopno kopiči. V Julijskih Alpah je nad višino 1600 metrov že od 50 do 100 centimetrov snega. V vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, vzhodnih Karavankah in na Pohorju pa je snega precej manj, večinoma od pet do 30 centimetrov.

Nevarnost snežnih plazov je nad okoli 1700 metrov nadmorske višine znatna, 3. stopnje. Nižje, kjer je še dovolj novega snega, pa je zmerna, 2. stopnje, izhaja s spletne strani agencije za okolje. V visokogorju zahodnih Julijskih Alp se bo danes povečala na četrto od petih stopenj, torej bo nevarnost snežnih plazov velika.

"Sneg je rahel in mehak ter nad okoli 1700 metrov suh. Nižje je sprva padal moker sneg, čez dan pa je ob ohladitvi zapadlo nekaj centimetrov suhega snega. Snežna odeja je deloma pomrznila, veliko je zametov, nastale so nove opasti. Vetru izpostavljeni grebeni so močno spihani, predvsem tam je sneg trd in poledenel," je razmere opisal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja Matjaž Šerkezi.

Nevarnost plazov in zdrsov

Nevarna so predvsem mesta z napihanim novim snegom, ki so predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov ter sedel. Na strmejših pobočjih se lahko že ob manjši obremenitvi sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega. Kakšen plaz se lahko s strmejših pobočij sproži tudi spontano. Na izrazito prisojnih legah pod nadmorsko višino 1700 metrov niso izključeni tudi posamezni spontani plazovi mokrega snega. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, pa obstaja nevarnost zdrsov.

"Vsem, ki želijo ta konec tedna obiskati visokogorje, svetujemo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oziroma je manj snega. Tretja stopnja po evropski petstopenjski lestvici namreč za neizkušenega posameznika predstavlja veliko tveganje, da ga bo presenetil plaz ali pa bo sprožil kložo, ki kot past čaka na svojo žrtev. Klože je namreč težje predvideti in zaznati. Gre za napihan, trd in zbit sneg, ki popusti že ob manjši obremenitvi. Če se znajdemo na takšni ploskvi, se obisk visokogorja običajno konča s hudimi poškodbami," je opozoril Šerkezi.

Odsvetovano turno smučanje

Odsvetujejo tudi turno smučanje. "Trenutno so v gorskem svetu razmere, katerih nevarnosti težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Razmere se bodo v bližnji prihodnosti, odvisno od temperatur in padavin, počasi stabilizirale. Za obisk gora bo še veliko časa in priložnosti," je dodal.

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni ter se v gore odpravljati načrtovano in primerno opremljeni. Obvezna oprema vsakega gornika je pozimi tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, plazovna sonda za fino določanje lege ponesrečenca in plazovna lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi (dereze in cepin) potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in čelno svetilko ter zaradi zaprtih planinskih koč več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.

Popolna zimska oprema

"Tudi ko bo čas ugodnejši za obisk gora, ne smemo pozabiti na popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočamo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želimo, da ga ne bi nikoli uporabili. Če nas zajame plaz, pa je še kako dobrodošel, saj s svojo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu plazovine. Nikakor pa ne sme biti potuha, da bi tvegali več ali šli čez svoje meje," je dodal Šerkezi.