Slovenija, predvsem Ljubljana, je tudi vse bolj priljubljena destinacija mladih obiskovalcev. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

Da k nam prihaja vse več turistov, smo se Slovenci v zadnjih letih že navadili. Zadnji podatki Statističnega urada republike Slovenije (Surs) kažejo, da je junija letos Slovenijo obiskalo skoraj 700 tisoč turistov, ki so skupno prispevali okoli 1,7 milijona prenočitev. V primerjavi z lanskim junijem se je število prihodov povečalo za 13 odstotkov, število prenočitev pa za 10 odstotkov.

Slovenija, predvsem Ljubljana, je tudi vse bolj priljubljen cilj mladih obiskovalcev. V središču prestolnice lahko skoraj na vsakem koraku srečamo tujce, stare od 18 do 30 let, ki se z velikimi potovalnimi nahrbtniki prebijajo do svojih nastanitev ali železniške postaje. Njihova uniforma navadno vključuje obrabljeno športno ali pohodniško obutev, udobna poletna oblačila, obveznemu velikemu nahrbtniku zadaj pa družbo velikokrat dela še en manjši nahrbtnik spredaj. Pred leti bi tako opremljenega posameznika hitro označili za popotnika, t. i. backpackerja, vendar pa se v dobi informacij, mobilnih aplikacij in poceni prometnih povezav zdi, da se se tudi ti vse bolj zlivajo s turisti.

Kaj je tisto, kar mlade popotnike razlikujejo od običajnih turistov? Je za naziv popotnika dovolj, da si na hrbet oprtamo nahrbtnik?

Po besedah predsednika Popotniškega združenja je za mlade popotnike poleg prebivanja v hostlih značilna tudi uporaba javnega prevoza. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

"Gre za miselnost," je svoj pogled na popotništvo razložil Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije. "Popotništvo ni, da greš v Poreč ali Vrsar, se vsak dan kopaš na isti plaži in ješ dunajca. Pa tudi če imaš na hrbtu potovalni nahrbtnik," je pojasnil.

"Popotniki skušajo najti prenočišče po čim bolj ugodni ceni, da jim čim večji del proračuna ostane za raziskovanje, dejavnosti," je povedal Jurišič, ki je svet z oprtanim nahrbtnikom začel odkrivati še v srednji šoli. "Ključni za popotnika so predvsem hostli. V hotelu vsak gost gleda v svoj krožnik, ima svoje načrte in jih tudi uresniči. Pri tem se redki ozirajo na druge. Če so v hotelu standardi tisti, ki narekujejo vzdušje, v hostlu vzdušje narekuje standarde."

Hostli morajo poleg prenočišča imeti predvsem prostor za druženje in izmenjavo informacij. Foto: BoBo

"V hostlu je ključno ravno druženje, izmenjava informacij. Hostel mora nujno imeti prostor za druženje," razloži Jurišič. Na vprašanje, ali je v dobi medmrežja cimer v hostlu resnično tako dragocen vir nasvetov, pa odgovarja: "V preteklosti, ko smo potovali z zemljevidi in informacijami, zapisanimi na listkih, je bil razlog za pogovor v hostlu pomanjkanje informacij, v današnji poplavi informacij pa je osebna izmenjava izkušenj posledica nezaupanja v množico podatkov."

Popotniško združenje Slovenije je vključeno v širšo mednarodno mrežo Hostelling International, ki pri nas povezuje 35, po vsem svetu pa čez 4000 hostlov v 80 različnih državah. Zanimalo nas je še, koliko časa v hostlih ostanejo popotniki. "Nekdo, ki prihaja iz ZDA, ne bo prišel samo v Slovenijo. Prišel bo v Evropo. Ne moremo vabiti ljudi k nam za štiri tedne," je razmere pojasnil Jurišič in dodal, da je "za večino hostlov uspeh, če gost ostane tri noči, pri popotnikih pa sta že dve noči lepo povprečje."

Po besedah predsednika Popotniškega združenja je za mlade popotnike poleg bivanja v hostlih značilna tudi uporaba javnega prevoza. V Slovenijo največkrat pripotujejo z vlaki in mednarodnimi avtobusni prevozi, vse bolj priljubljeni pa so tudi nizkocenovni letalski prevozniki.

Delež popotnikov med tujimi obiskovalci Slovenije narašča. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

Lovci na doživetja in poceni prenočišča

Uradna statistika Sursa gostov ne zapisuje po starostnih skupinah, vendar nam Jurišič pove, da delež popotnikov med tujimi obiskovalci Slovenije narašča. To skupino so kot eno od 12 person, ki poosebljajo segmente tujih turistov, kategorizirali tudi na Slovenski turistični agenciji (STO), kjer so popotnike uvrstili med t. i. brezskrbne mlade.

Povprečnega popotnika opisujejo kot študenta, ki se na potovanje navadno odpravi zaradi druženja s prijatelji in zamenjave okolja. "S prijatelji se veliko pogovarjajo o vtisih in doživetjih, želijo si prepotovati čim večji del Evrope, vendar se zanimajo le za glavne znamenitosti, medtem ko se z informacijami in realno podobo mest ne obremenjujejo. Ne bodo iskali krajev z visokimi cenami, vendar pa vedno najdejo denar za nočno zabavo s prijatelji," so profil brezskrbnih mladih popotnikov orisali pri STO-ju.

Metelkova, električni skiroji in Šmarna gora

O izkušnjah z mladimi obiskovalci prestolnice smo se pozanimali tudi na ljubljanskem Turističnem informativnem centru (TIC). Mladi obiskovalci Ljubljane se poleg sprehoda po mestu in ogledov znamenitosti najbolj zanimajo za izposojo koles, najem kanujev na Ljubljanici, obisk koncertov, izposojo električnih skirojev ter vzpon na Šmarno goro, so nam povedali na TIC-u Ljubljana.

Na Turistični informativni center se z vprašanji obrača veliko število mladih obiskovalcev prestolnice. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

"Poudarili bi lahko to, da jih bolj zanima alternativna Ljubljana, alternativni ogledi mesta, Metelkova in kaj se dogaja v mestu zvečer. Najpogostejša vprašanja gostov so, kje lahko dobijo karto pohodniških poti v Alpah, kje se lahko shrani prtljaga, vozni redi avtobusov v druge kraje po Sloveniji (Bled, Bohinj ...), kje se lahko kupi Urbano in kako uporabljati BicikeLj," so še dodali na na TIC-u, kamor se kljub spletu po informacije še vedno zateka veliko mladih turistov in popotnikov.

Kako mladi dojemajo svoja potovanja?

V središču prestolnice smo ustavili nekaj z nahrbtniki oprtanih mladih obiskovalcev Ljubljane in jih povprašali po njihovih vtisih. Zanimalo nas je tudi, ali se imajo za turiste ali popotnike (travellers oz. backpackers) in kako sploh dojemajo to razlikovanje.

"Rekla bi, da turisti navadno potujejo v organiziranih skupinah, imajo vodnika in natančno določeno celotno pot in znamenitosti, ki jih želijo videti. Zdi se mi, da je pri popotnikih pomemben dejavnik neznanega, ki celotno izkušnjo naredi zanimivejšo," je po krajšem razmisleku povedala Carolyn, 22-letna Američanka, ki se je s prijateljicami v Ljubljani za dva dni ustavila v okviru daljšega potovanja po Evropi. Ena izmed njenih sopotnic je ob tem dodala, da se ji zdi, da se zaradi medmrežja in vse bolj urejenih prometnih povezav razlika med popotniki in turisti manjša. "Čeprav si mladi radi domišljamo, da smo bolj avanturistični od običajnih turistov, se mi zdi, da na koncu vsi pristanemo na bolj ali manj istih lokacijah. Vsaj v Evropi je tako," je dodala.

Mladi obiskovalci Ljubljane se poleg sprehoda po mestu in ogledov znamenitosti najbolj zanimajo za izposojo koles, najem kanujev na Ljubljanici, obisk koncertov, izposojo električnih skirojev in vzpon na Šmarno goro, so nam povedali na TIC-u Ljubljana. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

Dekleta, ki so svojo pot nadaljevala proti Zagrebu, so bila nad Ljubljano navdušena. Všeč jim je bila predvsem urejenost mestnega središča in to, da je vse pri roki. Preden so odhitele proti avtobusni postaji, so povedale še, da so o Sloveniji pred prihodom vedele zelo malo in da jim je zdaj žal, da niso ostale kak dan dlje in si vzele čas za obisk še kakšnega slovenskega kraja.

Povprečnega popotnika opisujejo kot študenta, ki se na potovanje navadno odpravi zaradi druženja s prijatelji in zamenjave okolja. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

Na Kongresnem trgu smo zmotili skupino treh fantov, ki so se v družbi svojih nahrbtnikov s pomočjo piva hladili pod drevesnimi krošnjami. Francoz in dva Belgijca so se spoznali med študentsko izmenjavo na Portugalskem in se po izpitih podali na pot do Grčije. "Potujemo z javnimi prevozi, spimo v hostlih in se v glavnem izogibamo najbolj opevanih turističnih znamenitosti. Tudi načrtujemo ne preveč vnaprej, mogoče dva, tri dni . Menim, da nismo ravno turisti," je dejal eden izmed njih. "Deloma smo se za takšno potovanje in prenočišče odločili tudi zaradi finančnih razlogov - hostli so vseeno cenejši od hotelov – vendar ima bivanje v njih poseben čar," je dodal drugi. "Predvčerajšnjim smo v hostlu spoznali še dva popotnika, zvečer z njima obiskali Metelkovo, naslednji dan pa smo se skupaj odpravili na Bled. Dvomim, da bi se to zgodilo, če bi najeli hotelsko sobo," je opisal prednosti bivanja v hostlu.

Tik pred njegovim odhodom iz Ljubljane smo se pogovarjali tudi s 26-letnim Alexom iz Avstralije. Z avtobusom se je odpravljal proti Mariboru, od tam pa je nameraval na avtoštop poiskati prevoz do Budimpešte. "Ali pa kam drugam, če naletim na zanimivo priložnost," je dodal. V nasprotju z drugimi sogovorniki, ki so prebivali v hostlih, Alex na svojem potovanju po Evropi uporablja t. i. kavč surfanja (ang. couchsurfing). Gre za spletno platformo, prek katere mladi popotniki zastonj prenočišče iščejo pri prebivalcih, ki so jih pripravljeni sprejeti v svoje domove, na svoje kavče, postelje ali blazine. Pri tem je v ospredju druženje in izmenjava izkušenj. "To mi omogoča, da od domačinov izvem za skrite kotičke, restavracije in bare, ki jih običajni turisti ne poznajo," je naštel prednosti takšnega načina bivanja.

Avanturizem mladih velikokrat zavira ravno poplava informacij. Foto: MMC RTV SLO/Miha Zavrtanik

Tudi Alex je v pogovoru prišel do sklepa, da se ločnica med turisti in popotniki počasi briše. "Danes ti ni treba rezervirati potovanja prek turistične agencije, na medmrežju je na voljo neskončno informacij, na podlagi katerih si lahko vsak zase zariše svojo pot, vnaprej rezervira prevoze in prenočišča. Kaj nekoga naredi popotnika? Mislim, da gre pri tem bolj za perspektivo, odprtost do spoznavanja novega," je dejal Avstralec, ki je z nahrbtnikom na hrbtu prepotoval tudi dobršen del Azije in Južne Amerike.

"Nekateri potujejo z nahrbtnikom, ker je to moderno. Vseeno pa se mi zdi, da se po svetu še vedno potepa mnogo mladih, ki s svojimi potovanji ubijajo stereotipe in napetosti med kulturami," je svoj pogled razložil Igor Jurišič, ki meni, da avanturizem mladih velikokrat zavira ravno poplava informacij. "Nekoč smo potovali z zemljevidi in informacijami, zapisanimi na listkih, pa se je dalo priti do Pekinga," je dejal Jurišič, ki pa kljub temu ni preveč nostalgičen. "Fajn je bilo potovati nekoč, fajn je potovati danes. Če potuješ z odprtim srcem, vedno spoznaš nove stvari in dobre ljudi," je sklenil pogovor predsednik Popotniškega združenja.