10 izbranih znanstvenih zgodb ali dosežkov ne gre jemati kot neke vrste "uradni" seznam, piedestal znanosti leta 2018, temveč kot mešani nabor odmevnosti, zanimivosti, do neke mere tudi relevantnosti.

Pomembnost dosežka je namreč po eni strani stvar subjektivne presoje, po drugi strani predmet objektivnih, a za posamezno področje specifičnih meril, ki jih poznajo le specializirani strokovnjaki. MMC je pripravil svoj popis. Če menite, da smo kaj pomembnega ali odmevnega spregledali, nas opomnite na dnu članka.

1. Fosil najstarejše znane živali

Čudaški fosil v velikosti manjše mize. Je to rastlina? Velikanska ameba? Propadel eksperiment evolucije? Ena prvih živali na Zemlji? 75 let so trajala znanstvena prerekanja, kaj to bitje, poimenovano Dickinsonia, sploh je. Za odgovor so poskrbeli avstralski znanstveniki, ki so našli posebno dobro ohranjen primerek. Tako dobro, da so iz njega lahko izbrskali ohranjeno organsko snov: 558 milijonov let ohranjen holesterol. Ta je povedal, da gre bržkone za eno prvih obstoječih živali sploh. Morebiti gre za vmesni člen med svetom enoceličarjev in svetom gigantskih pošasti, ki so prišle pred okoli 540 milijoni let. - SCIENCE

2. Kako ena celica privede do bilijonov različnih

Revija Science je kot znanstveni preboj leta izpostavila serijo bioloških raziskav, ki so osvetlile razvoj od enoceličnega zarodka do kompleksnega organizma. Med drugim tako, da so s sekvenciranjem RNK-ja sledili izražanju genov po posamičnih celicah in tako ustvarili "družinsko drevo" vse od praizvornega embrija (ponazorjeno na sliki levo) do milijard diferenciranih celic. Osvetlili so, kateri geni se vključijo in ugašajo, sinhronizirano kot pod dirigentovo taktirko. - Objavi v reviji Science (1, 2), objave v Nature (1, 2, 3).

3. Dotakniti se Sonca

Kulminacija visoke tehnologije in znanosti na meji zmožnega. Prvič v zgodovini je človeštvo poslalo sondo skozi atmosfero Sonca, v peklensko vročino in uničujoče sevanje. To je Nasina sonda Parker. Ne le, da je preživela, pred njo so še drznejši podvigi. Zvezdo bo obletala vedno bližje in bližje, podirala hitrostne rekorde (že zdaj je s 343.112 km/h absolutna rekorderka) in ponujala odgovore na vprašanja, kot so: Zakaj je korona, zunanja Sončeva atmosfera, več kot dvestokrat toplejša od vidnega površja in kaj jo segreva? Kaj pospeši delce do te mere, da ubežijo težnosti in postanejo Sončev veter? Kaj povzroča izbruhe koronarne mase? Sledi nedvomno zanimivih 7 let, z znanstvenimi objavami vred.

4. Sli iz oddaljene galaksije

Zemljo sporadično zadevajo kozmični žarki, visokoenergijski delci, ki prihajajo od nekod daleč stran. O izvoru so lahko znanstveniki doslej le (učeno) ugibali in postavljali teorije, od letos pa imajo imajo osumljenca za večino prejetega "streliva". Utemeljen sum kaznivega dejanja obstreljevanja Zemlje je padel na - blazarje. Blazar je izjemno svetlo središče galaksije, kjer se snov vrtinči okoli supermasivne črne luknje, se tre in močno segreva, iz polov blazarja pa streljata žarka delcev, pri čemer mora eden moleti Zemlji naproti. (Če ne, gre za kvazar). Kako pa so prišli na sum? Z nič manj kot kilometrskim detektorjem nevtrinov, čudom visoke tehnologije, ki je v antarktičnem ledu, in obenem vesoljskimi teleskopi. Tako gre za nameček še za napredek večglasniške astronomije. - Science, dve objavi (1, 2).

5. Podnebno svarilo: ukrepajmo, dokler je še čas

Če želimo zvišanje povprečne temperature na Zemlji omejiti na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, se mora ne le svetovno gospodarstvo, ampak tudi družba v celoti preoblikovati hitro in temeljito, je ključno poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah. Dokument obsega 400 strani, sloni pa na 6.000 študijah o podnebju in poziva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov iz človeških dejavnosti za 45 odstotkov. Svet se je že v povprečju segrel za stopinjo Celzija in pol, izogniti se je treba trem, saj bodo posledice nedvomno katastrofalne, globalne in daljnosežne, opozarjajo. - Poročilo v celoti.

6. Prvi "polnopravno" klonirani opici

Doslej je znanost uspela klonirati marsikaj. Od slavne ovce Dolly naprej so svoje genetske kopije lahko uzrli prašiči, psi, podgane, mačke ... Zdaj so po kompleksni metodi prenosa celičnega jedra z DNK-jem vred v jajčece klonirali še primate. Natančneje, kitajski znanstveniki so klonirali javanske makake. Po sicer 72 neuspelih poskusih so naposled v Šanghaju vzgojili dve mladi in (tako kaže) zdravi mladi opici Zhong Zhong in Hua Hua, še več naj bi jih bilo "na čakanju". To sicer ni prva klonirana opica nasploh, leta 1999 so namreč znanstveniki z delitvijo oplojenega jajčeca dobili dva rezusa makaka, a gre za razumljivo čisto drugačen, precej preprostejši postopek, kjer ne pride do prenosa DNK-ja iz enega živega bitja v drugega, temveč je podoben nastanku enojajčnih dvojčkov v maternici. Tokratni kitajski podvig je naletel na precejšnje kritike, a kaže, da doba kloniranja ljudi ni več daleč, pa tudi ne ... modificiranja, kot kaže sledeči dosežek. - Cell

7. Prvi gensko spremenjeni dojenčici

Kitajski znanstveniki so med oploditvijo jajčeca s spermijem spremenili DNK, devet mesecev kasneje sta luč sveta ugledali dvojčici. Profesor He Džjankuj je zatrdil, da je novorojenki s tem obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Svetovna znanstvena skupnost s pojasnilom ni bila niti najmanj zadovoljna, nasprotno, zasula ga je s kritikami: da razkritja ni obelodanil v znanstveni publikaciji, da obvarovanja pred boleznijo ni nikakor dokazal, da je kršil paleto etičnih standardov, ogrozil mladi bitji ... Toda veliko dvoma o tem, da je z metodo CRISPR-Cas9 posegel v embrio, ni. Tako smo soočeni z dejstvom, da se je leta 2018 rodil prvi umetno gensko spremenjen človek. Duh je ušel iz steklenice in morda je le vprašanje časa, kdaj in kdo bo eksperimentiral z ustvarjanjem "superljudi".

8. Prvi odkriti "hibrid" med neandertalko in denisovanom

Znanstveniki so identificirali ostanke 13-letnega dekleta, ki je živelo pred vsaj 50.000 leti in bilo prvi znani potomec neandertalke in denisovana. Glede na nomenklaturo bi to lahko bil prvi potrjeni hibrid, otrok dveh različnih človeških vrst. A ker tako neandertalci kot denisovani še niso dokončno uvrščeni na drevo življenja - ne vemo, ali so vrsta ali podvrsta - tudi naziv križanec (hibrid) ni zacementiran. Za odgovor bi morali izvedeti, ali je bilo dekle z nazivom Denny sposobno nadaljnjega razmnoževanja. Vsekakor je to nadaljevanje desetletja presenetljivih ugotovitev iz sibirske jame Denisova, kjer je skozi desettisočletja zagotovo živelo več človeških vrst, podvrst in tisoče generacij. Brez števila usod, za katere nikoli ne bi vedeli, a zdaj s pomočjo znanosti dobivajo sodobni odmev. - Nature

9. Odkritje pradavnega kraterja pod Grenlandijo

Pod ledeno površino Grenlandije so odkrili 31-kilometrski krater, ki ga je za seboj pustil udarec kilometrskega meteorita pred najmanj 12.000 leti, najkasneje pa pred tremi milijoni let. Skrit je skoraj kilometer globoko pod ledeno skorjo. Zaradi velikosti in moči udarca domnevajo, da je imel trk širši vpliv v regiji in morda celo po vsem svetu. V prihodnosti ga bodo poskušali natančneje datirati in najti povezave z morebitnimi množičnimi izumrtji vrst. - Science Advances

10. Jezero tekoče vode v Marsu

Esina sonda Mars Express je s pomočjo radarja našla dokaze v prid obstoja jezera tekoče vode v Marsu. Skrivalo naj bi se pod 1,5 kilometra debelo plastjo ledu, široko naj bi bilo 20 kilometrov, globoko pa nekaj metrov. Najbrž ne gre ravno za kristalno studenčnico, prej močno bazično slanico, ki po vsej verjetnosti ne gosti življenja. Je pa posredni dokaz, da v Marsovem podzemlju tekoča voda, ta nujni predpogoj življenja (po našem vedenju), obstaja. In če je tam, je morda še marsikje drugje po planetu. Po površju sicer ne, kajti slednje je presuho, prežarčeno in zelo negostoljubno, toda podzemlje daje vse več upov. Zakaj? Na Zemlji so našli mikrobe, ki so dihali žveplo, železo, nekatere so našli ujete v 50.000 let starih kristalih globoko v vročih rudniških jaških in jih po vsem tem času obudili ... Lahko preživijo ekstremen mraz in več kot sto stopinj Celzija, eone brez hrane, pa še marsikaj. Življenje je izjemno trpežno in prilagodljivo. Glede na to, da je bil Mars pred milijardami let prekrit z oceani in imel zaščitno magnetno polje, so sledi tega morda ostale v podmarsju. Za zdaj ogromno mordajev in pogojnikov, ki jih bo treba preveriti na kraju samem. Človeška noga bo v rdeči prah zakorakala predvidoma čez 15 do 20 let. - Science