Foto: Reuters

Članice EU-ja naj bi do konca junija pripravile ocene tveganj za omrežja 5G, do konca leta pa naj bi opredelili ukrepe na ravni EU-ja.

Omrežja 5G – v letu 2025 se njihov svetovni prihodek ocenjuje na 225 milijard evrov – bodo hrbtenica naših družb in gospodarstev, imela bodo ključno povezovalno vlogo v občutljivih sektorjih, kot so energija, promet, bančništvo, zdravje in varnost. Ključna so tudi za demokratične procese, kot so volitve, zato je nujno nasloviti ranljivosti sistema, poudarjajo v komisiji.

"5G bo povsem spremenil naše življenje," je pomen teh omrežij strnil podpredsednik komisije Andrus Ansip, pristojen za digitalni enotni trg. V tem kontekstu je komisija opredelila niz priporočil za zavarovanje omrežij 5G na nacionalni in evropski ravni.

Upravljanje teh omrežij in zagotavljanje varnosti sta v nacionalni pristojnosti, komisija igra podporno in usklajevalno vlogo. Akcijski načrt EU-ja sicer določa cilj, da se do leta 2025 po uniji zagotovi 5G v mestih in vzdolž glavnih transportnih poti.

Ocene tveganj

Komisija članice Unije poziva, naj do konca junija pripravijo nacionalne ocene tveganj za omrežja 5G in na tej podlagi osvežijo varnostne zahteve za ponudnike omrežnih storitev, vključno s pogoji za zagotavljanje varnega javnega omrežja, še posebej pri dodeljevanju pravic za uporabo radijskih frekvenc.

V komisiji ob tem izpostavljajo, da imajo članice iz nacionalnih varnostnih razlogov pravico izključiti podjetja s svojih trgov, če ne spoštujejo veljavnih standardov in zakonodaje. Članice tudi pozivajo, naj razvijejo specifične varnostne zahteve, ki lahko veljajo v kontekstu javnega naročanja v povezavi z omrežji 5G.

Vzporedno komisija na evropski ravni priporoča, naj članice izmenjujejo informacije in v sodelovanju z evropsko agencijo za kibernetsko varnost Eniso do oktobra letos pripravijo tudi usklajeno oceno tveganj.

ZDA pritiskajo, naj EU prepove dostop do omrežij 5G kitajskim proizvajalcem, kot je Huawei, ki da uživa preveč gospodarskih privilegijev zaradi tesnega odnosa s kitajsko vlado. Foto: Reuters

Na tej podlagi naj se do konca decembra letos dogovorijo o ukrepih, na primer glede zahtev za certificiranje in opredeljevanja potencialno nevarnih proizvodov ali ponudnikov. Do oktobra 2020 pa bodo v Uniji ocenili učinke teh priporočil in presodili, ali so potrebni dodatni ukrepi.

Posebej izpostavili primer Huaweija

Varnost omrežij 5G je ključna za zagotavljanje strateške avtonomnosti Unije, piše v novi evropski strategiji za odnose s Kitajsko. Današnja priporočila so tudi odziv na zaskrbljenost, da bi lahko kitajski tehnološki velikan Huawei uporabil infrastrukturo 5G za posredovanje informacij kitajski obveščevalni službi.

Primer Huaweija je podpredsednik komisije Ansip tudi izrecno izpostavil na novinarski konferenci v Strasbourgu. Spomnil je na kitajski obveščevalni zakon iz leta 2017, po katerem morajo vsi proizvajalci sodelovati s kitajskimi obveščevalnimi službami. "To nas mora skrbeti," je poudaril. Obenem je izpostavil, da ne gre za prepoved dostopa Huaweiju ali drugim podjetjem.

ZDA sicer pritiskajo, naj EU prepove dostop do omrežij 5G kitajskim proizvajalcem, kot je Huawei, ki da uživa preveč gospodarskih privilegijev zaradi tesnega odnosa s kitajsko vlado.

Iz Huaweija so se na priporočila komisije takoj odzvali – pozdravili so "objektiven in sorazmeren pristop" in izpostavili razumevanje za skrbi evropskih regulatorjev, povezane s kibernetsko varnostjo. Napovedujejo prispevek k evropskemu okviru za kibernetsko varnost in zatrjujejo zavezanost nadaljnjemu sodelovanju z vsemi regulatorji in partnerji za uspeh 5G v Evropi.

Na vprašanje, ali ni načrtovanje ukrepov do konca leta 2019 prepozno, saj v tem času številne članice Unije že načrtujejo dražbe spektra 5G, v komisiji odgovarjajo, da je spekter doslej dodelila le petina članic, tako da so na začetku poti. Izpostavljajo tudi, da nikakor ne začenjajo z nič, pri čemer spomnijo na direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter na uredbo o nadzoru tujih naložb, ki bo začela veljati kmalu.

EU se trudi zagotoviti ravnotežje v odnosu s Kitajsko, ki je zanj pomembna strateška partnerica, navsezadnje v prizadevanjih za ohranitev multilateralizma, ki ga spodkopava izolacionistična politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, a tudi gospodarska in nasploh sistemska tekmica.