Graditelji srednjeveških gradov so se spopadali s temeljno dilemo. Postaviti so morali dovolj dobro zagrajeno utrdbo, da sovragi niso mogli noter, a hkrati pustiti dovolj uporabnih lukenj, vrat in oken, da so lahko sami šli ven.

Danes je tudi računalnik utrdba. Nenehno povezan v medmrežje mora omogočati prihod koristnega, a hkrati preprečevati infiltracijo zlonamernih akterjev.

Računalniško okno v svet pa je brskalnik. Skozenj se odpravljamo na svetovni splet, odprti prehod pa poskušajo izkoristiti nepridipravi. Eni nam hočejo podtakniti viruse, drugi pa hočejo pobrati čim več osebnih podatkov.

Brskalniki so eden glavnih vektorjev okužb z zlonamerno kodo. Še leta 2017 se je kar polovica računalnikov neposredno okužila skoznje, kažejo podatki podjetja Kaspersky Lab. Pozneje je prvo mesto zavzel Microsoftov Office, a spet zaradi onesnaženih priponk, ki so prišle pretežno skozi brskalniško pošto.

Z brskalnikom pokrijemo skoraj vse početje na svetovnem spletu. Vsa vsebina elektronske pošte, morebiti tudi za zadnjih 20 let? Bolj ali manj se bere v brskalniku. Vsa iskanja. Vse ogledane spletne strani, tudi tiste žgečkljive. Plačila in vsebina računa skozi spletno bančništvo. Skozi ta na videz preprost program, ki se je porodil leta 1992, izrisujemo kar svoje življenje z vsemi banalnostmi in skrivnostmi vred. Neprevidno ravnanje z brskalnikom nas lahko popolnoma razgali.

Na kratko, prek brskalnika sporočamo:

• - uporabniška imena in gesla,
• - fizični naslov, IP-naslov in druge osebne podatke,
• - osebne finance skozi spletno banko, nakupe,
• - vse obiskane spletne strani,
• - z okužbo tudi celoten računalnik
• - ...

Zaradi vsega naštetega ni vseeno, kateri brskalnik izberemo in kako z njim vsakodnevno ravnamo.

Kateri brskalnik pa je najboljši? Težko vprašanje.

Brskalnikov je celo morje. Samo aktualnih je več kot 70, skupaj jih je v zgodovini še dodatnih 100, našteje Wikipedija. Človek se hitro izgubi tudi v podmnožici tistih, ki se predstavljajo kot varni in zasebni.

Še večja zmeda nastane, če hočemo najti najboljšega, kar je subjektivna kategorija. Ljudje imajo različna pričakovanja in okuse, o teh pa že Rimljani niso (preveč) razpravljali.

A tudi o popolnoma tehničnih, objektivnih zadevah so se ljudje pripravljeni spreti "na žive" in Internet Explorerje. Po vsem spletu najdemo srdite razprave, v katerih neki strokovnjak zagovarja en brskalnik, medtem ko se ga drugi – spet tehnično podkovan – še s palico ne bi dotaknil. Slika je torej precej bolj zamegljena kot pri iskalnikih in e-poštarjih, ki smo jih obravnavali poprej.

V tem članku posledično ne iščemo najboljšega brskalnika, temveč tistega, ki po našem mnenju najbolj ustreza zastavljenim merilom. Torej, kako poiskati varen, zasebnostno naravnan in tudi uporaben brskalnik?

MERILA

• ZASEBNOST: Proizvajalec brskalnika se mora zavzemati za zasebnost uporabnika – tudi pred proizvajalcem samim. In to ne zgolj načelno, temveč mora biti zasebnost vgrajena v tehničnih rešitvah. Na primer, brskalnik ne sme uporabnika ali instalacije ožigosati (z identifikacijsko številko) in zbirati podatkov o njem. Če že, naj ima uporabnik možnost to izključiti, in to na preprost način.
• VDELANA ZAŠČITA: Blokiranje sledilcev, pojavnih oken, vtičnikov Flash in Java, invazivnih piškotkov, jemanja prstnega odtisa računalnika ... Protisledilske storitve polagoma postajajo standard. Brskalnik naj jih ima ali vgrajene ali pa na voljo z razširitvami.
• UPORABNOST: To je v precejšnji meri stvar okusa, saj si ljudje želijo različnih stvari, ampak če brskalnik funkcionalnosti nima, jih še hudič ne more vzeti. Več ko je uporabnosti, bolje je, pa naj bodo vgrajene ali na voljo z razširitvami. Merilo mora biti uravnoteženo z načelom previdnosti, saj se s količino kode načeloma veča tudi površina, ki jo hekerji lahko napadajo.
• PODPORA: Brskalnik mora vzdrževati aktivna in široka skupina znalcev. V vseh brskalnih se redno najdejo varnostne luknje, ki morajo biti čim hitreje pokrpane. Gostejši kot so popravki, bolje (načeloma) je. Če je mogoče, naj posodobitve išče brskalnik sam, in ne ločen program, ki vedno teče v ozadju.
• SINHRONIZACIJA: Sodobni uporabnik ima več naprav. Koristno je, če lahko nastavitve med njimi sproti sinhronizira, in to na način, da podatki ostanejo njegovi.
• ODPRTOKODNOST: Bolje je, če brskalnik temelji na odprtokodnem načelu. Tako proizvajalec vanj ne more skriti neželenih funkcij, prav tako lahko vsakdo najde in prijavi ranljivosti. Na embalaži hrane, ki jo vnesemo v telo, morajo biti sestavine jasno zapisane, tako naj bo tudi s kodo, ki jo vnašamo v napravo.
• DENAR: Brskalnikov ne plačujemo, niso pa zastonj. Vzdrževanje brskalnika terja strokovnjake, ki se nalogi posvečajo iz dneva v dan. To stane. Vir prihodka naj bo razviden.
• PLATFORME: Vsak načeloma uporablja en ekosistem, pa naj bodo to Okna, Apple, Linux ali kaj drugega. Na to je dobro biti pozoren, saj se neki brskalnik lahko dobro odreže na eni platformi, na drugi pa pokašljuje ali pa ga sploh ni.
• KONKURENCA: Tekmovanje med ponudniki je dobro za uporabnike, monopol škodljiv. Pri izbiri je dobro premisliti, kako bo vplivala na dolgoročno sliko razvoja brskalnikov. Morda velja podpreti manjšega, da se ohrani vsaj minimalno ravnotežje. To je zdaj ogroženo.

Eden, ki jih vse preseže

Prvo ime med brskalniki je danes Googlov Chrome. Nabral si je že dvotretjinski delež, kažejo podatki StatCounterja. Že drugo mesto je daleč zadaj. Zaseda ga Safari, ki se za to lahko zahvali zaščitenemu okolju Applovih mobilnikov. Bronasto medaljo dobijo dobri štirje odstotki, ki jih zavzema Mozillin Firefox. Vse drugo je nagneteno na dnu.

Če vzamemo podatke o računalnikih, se Chrome povzpne do 70 odstotkov.

Tudi trend gre v korist Chromu, saj se ta že leta zanesljivo vzpenja, medtem ko drugi upadajo ali stagnirajo.

Ne le bitko, Chrome dobiva tudi širšo strateško vojno. Njegova srčika, brskalniški pogon Blink, se skriva v vse več "alternativnih" brskalnikih. Microsoftov Edge? Deluje na Blinku. Vivaldi? Blink. Opera? Spet Chromov bratranec. Brave? Našteli bi lahko še kak ducat imen, ki so del iste družine z istim pogonom. Čeprav je nominalno brskalnikov veliko, svetovni svet v resnici drvi enoličju naproti. Ob takšnem razvoju dogodkov ni daleč čas, ko bo svetovni splet brnel na enem samem brskalniškem pogonu. Edino alternativo bodo držali pri življenju na intenzivni negi, da po zmagovalcu ne udarijo protimonopolni državni organi. Pravzaprav Google že zdaj zagotavlja veliko večino prihodkov Mozille ...

Kako smo prišli do te točke? Sledi kratek izlet v zgodovino, "učiteljico življenja".