Sorodna novica Vračanje Američanov na Luno zavrle tehnične težave

Peregrine je bil izstreljen v ponedeljek na novi raketi Vulcan Centaur. Od nje se je uspešno ločil, vklopil sisteme in vzpostavil komunikacijo z Zemljo. A takoj zatem so se začele težave. Vesoljsko plovilo se ni ustrezno nagnilo proti Soncu, njegove sončne celice niso dobivale dovolj svetlobe za proizvodnjo električne energije, baterije so se hitro praznile. Takšen zaplet je ugonobil že marsikatero vesoljsko misijo.

V Astroboticu niso vrgli puške v koruzo. Našli so vzrok nepravilne usmeritve – napako na pogonskem sistemu – in z "improviziranim manevrom" obrnili plovilo, ki je odtlej proizvajalo dovolj elektrike. A izkazalo se je, da bo kmalu zmanjkalo drugega vira energije.

Zaradi napake na pogonskem sistemu hitro pušča gorivo. Ne bo ga dovolj za pristanek na Mesecu, temveč zgolj za približno 40 ur poleta, so sporočili v torek popoldne. Preostali čas bodo poskušali čim bolje izkoristiti za preizkušanje sistemov in za prgišče znanstvenih meritev. Večina tovora v pristajalniku Peregrine bo ostala nesojena.

V njem je 2-kilogramski ameriški rover Iris, pet resnično miniaturnih, 60-gramskih mehiških vozilc Colmena, nekaj znanstvenih instrumentov Nase in nemškega DLR-ja ter kup zadev, ki so si jih plačniki želeli videti na Luni. Med njimi so pepel Gena Roddenberryja, Arthurja C. Clarka, spominki kriptovalut, razne časovne kapsule ... Več o tovoru tukaj.

Astrobotic bi v primeru uspeha postalo prvo zasebno podjetje s pristankom na Luni. A podvig ni od muh. V preteklih štirih letih so propadli štirje poskusi (Berešit, Čandrajan-2, Hakuto-R, Luna-25).

Naslednji bodo poskusili Japonci s SLIM-om, ki je bil izstreljen septembra (poglavje 5) in bo na sivem prahu pristal predvidoma 24. januarja. Sicer pa bo celo letošnje leto v znamenju raziskovanja Lune, za SLIM-om je načrtovanih kar sedem pristankov na Luni. Med njimi bo Griffin, naslednji poskus podjetja Astrobotic, in sicer novembra.

Poglavitni vzrok takšnega "robotskega dežja" po Luni je Nasin program CLPS. Nasa v tem programu zgolj najema storitev dostave tovora na Luno in ne razvija svojih pristajalnikov. S tem želi dolgoročno znižati stroške raziskovanja Lune. Sprejema tudi povečano tveganje, ki pride s podjetji, ki pač na Luni še nikoli niso pristala. (Pravzaprav že od leta 1972 na Luni ni pristalo niti eno ameriško vesoljsko plovilo.) Nasa je ocenila, da je možnost uspeha misij CPLS zgolj 50-odstotna.