1. Bodoči zdravniki in raziskovalci bodo del študija za delo v vesolju opravljali v Sloveniji

Sorodna novica Bodoči zdravniki in raziskovalci bodo del študija za delo v vesolju opravljali v Sloveniji

V Sloveniji bo potekal eden od štirih semestrov novega mednarodnega podiplomskega študijskega programa, ki proučuje fiziologijo in medicino ljudi v vesolju in v ekstremnih razmerah. Gre za edini študijski program na področju vesoljske medicine na svetu, piše MMC.

Novi dveletni podiplomski študijski program so partnerji v projektu predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani. Po besedah nosilca projekta Pierra Denisa z Univerze Caen v nadaljevanju tega stoletja pričakujemo postavitev trajnejših oporišč na Luni, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskave vesolja, predvsem nadaljnjih obiskov Marsa.

"Izobraževanje kadra, ki bo skrbel za zdravje in blaginjo vesoljskih potnikov in delavcev, je tako ključno," je poudaril Denise. To je spodbudilo ustanovitev mednarodnega magistrskega programa SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master. Kot je povedal Denise, ne obstaja noben drug program, ki bi bil posvečen fiziologiji in medicini človeka v vesolju oziroma v ekstremnih razmerah.

Program je primarno namenjen študentom biomedicinskih znanosti z vsega sveta. Namen programa je izobraževanje prihodnjih raziskovalcev, zdravnikov in znanstvenikov, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov. Prav tako bo program namenjen izobraževanju inženirjev, ki bodo oblikovali, optimizirali, upravljali in ocenjevali podporne sisteme za življenje v vesolju in na Zemlji.

Program, v katerem letno pričakujejo najmanj 25 študentov, bo potekal v štirih semestrih. Predvidoma bo prvi semester na Univerzi Caen v Normandiji, drugi na univerzi Charite v Berlinu, tretji pa v okviru Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. V četrtem semestru bodo študentje pripravljali magistrske naloge in samostojno raziskovali.

V Sloveniji tudi terenske vaje v gorah in jamah

Sorodna novica V Planici odprli Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo

Slovenski del izobraževalnega programa bo osredinjen na izvajanje praktičnih in terenskih vaj. Kot je povedal vodja raziskovalnega centra v Planici Igor Mekjavić, se bodo v Nordijskem centru Planica, kjer je raziskovalni center Evropske vesoljske agencije in kjer deluje človeška centrifuga, študentje seznanili z učinki breztežnosti in raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka.

Glede na to, da bodo prihodnja vesoljska plovila in habitati na luni in Marsu po vsaj verjetnosti hipoksični, se bodo terenske vaje izvajale v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije. Slovenske jame že nekaj let obiskujejo evropski astronavti v okviru priprav za prihodnje vesoljske odprave, priprave izvajajo v jami, kjer so razmere do neke mere enake kot na Luni in Marsu. Ekstremne razmere bodo v okviru programa testirali tudi na Kaninu.

Novi program tudi priložnost za slovenska podjetja

Sorodna novica Astronavti navdušeni nad slovenskim podzemljem

Študijski program je rezultat šestletnega projekta, ki ga podpira že 40 mednarodnih partnerjev, med njimi tudi nekatera slovenska podjetja s področja vesoljskih tehnologij, ki vidijo to kot dobro priložnost za razvoj novih kadrov, ki jih vesoljski sektor in gospodarstvo potrebujeta.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer je poudarila, da bo v programu pridobljeno znanje koristno ne le v vesolju, temveč tudi na Zemlji. Prispevalo bo k hitrejšemu tehnološkemu razvoju in izboljšanju življenja nasploh, tako z vidika zdravja kot tudi vidika razvoja različnih visokotehnoloških rešitev in naprav, ki se bodo lahko uporabljale na različnih področjih, so še navedli v sporočilu.

Avdio 1: Podkast ApolloLajka z Igorjem Mekjavićem

Avdio 2: Podkast ApolloLajka s Tanjo Permozer

2. Vrnitev posadke Crew-6

Vesoljska ladja Crew Dragon (SpaceX) se je v nedeljo popoldne po našem času odklopila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). 17 ur pozneje je varno pristala v morju pri Floridi. S tem so se na Zemljo vrnili člani odprave Crew-6, ki so bili na postaji od marca, torej pol leta: Stephen Bowen in Woody Hoburg (Nasa), Andrej Fedjajev (Roskozmos) in Sultan Saif Al Nejadi (Združeni arabski emirati).

Video 1: Posnetek odklopa

Video 2: Posnetek padca v ocean

Še teden poprej je na MVP odpotovala naslednja odprava, Crew-7 s slednjimi člani: Jasmin Moghbeli (Nasa), Andreas Mogensen (Esa), Satoshi Furukawa (Jaxa) in Konstantin Borisov (Roskozmos). Več o odpravi in načrtovanih eksperimentih tukaj.

3. Dve kitajski izstrelitvi

Kitajsko podjetje Galactic Energy je v torek izstrelilo raketo CERES-1 in v načrtovano tirnico dostavilo štiri satelite, piše Šinhua (Xinhua). Izstrelitev je potekala z morske platforme v bližini mesta Haiyan (Haiyang), prvič za CERES-1.

V četrtek pa je z Džvičvana (Juiquana) poletel Dolgi pohod-4C in primerno poskrbel za satelit Jaogan-33 03 (Yaogan), poroča Šinhua.

4. Jata sokolov v vesolju

Ameriško podjetje SpaceX je v dobrem tednu dni izstrelilo kar štiri rakete Falcon 9.

Prvi sokol je poletel poprejšnji petek, 31. avgusta, s Cape Canaverala (Florida, ZDA). Tovor: 22 satelitov Starlink. Prva stopnja je pristala na robotski ladji, v vesolju je bila sedemkrat.

Video 1: Posnetek misije Starlink 6-13

Drugi se je poprejšnjo soboto dvignil z Vandenberga (Kalifornija, ZDA). V načrtovano tirnico je ponesel vojaški satelit Tranche 0, del novega satelitskega omrežja SDA, ki bo služilo zaznavanju balističnih raket in domnevno tudi hipersoničnih izstrelkov. Ameriška Vesoljska razvojna agencija je izstrelitev tega občutljivega satelita zaupala raketi, ki je skupno naštela že 13 poletov.

Video 2: Posnetek misije Tranche 0

Tretja izstrelitev je bila spet namenjena Starlinkom, Falcon 9 jih je s Cape Canaverala v ponedeljek dvignil 21. Prva stopnja je pristala in naštela deset poletov.

SpaceX je ob tej izstrelitvi spremenil prakso. Dogodka ni več prenašal v živo preko Googlovega Youtuba, temveč je prenos ekskluzivno potekal prek omrežja X, nekdanjega Twitterja v lasti Elona Muska. Sprememba je sprožila precej nezadovoljstva med občinstvom zaradi vsesplošne slabše kakovosti videostoritve na X-u.

Video 3: Posnetek misije Starlink 6-12

SpaceX pritožb ni uslišal in tako je bila še četrta totedenska izstrelitev vidna le prek X-a. Falcon 9 je spet poletel s Cape Canaverala in konstelacijo Starlink obogatil s še 22 sateliti. Prva stopnja je rutinsko pristala in svoj rovaš dopolnila s sedmo misijo.

Video 4: Posnetek misije Starlink 6-14

Je SpaceX izpolnil zahteve ameriške agencije za letalstvo?

Bliža se naslednja izstrelitev sistema Starship. SpaceX je namreč na Boca Chici (Teksas, ZDA) združil prvo stopnjo sistema Super Heavy (primerek Booster 9) in drugo stopnjo Starship (primerek Ship 25) na izstrelitvenem stojalu. Musk je sporočil, da je Starship pripravljen na izstrelitev in da čakajo na odobritev ameriške Zvezne agencije za letalstvo (FAA).

A zelena luč se morda ne bo prižgala tako hitro, kaže odziv FAA-ja. "Preiskava nezgode v povezavi s SpaceX-ovim Starshipom se nadaljuje. FAA ne bo odobrila naslednje izstrelitve Starshipa, dokler SpaceX ne udejanji potrebnih popravkov in izkaže skladnost z vsemi regulacijami," so zapisali na agenciji.

Sorodna novica Musk o prihodnosti Starshipa: Pot do Marsa se odpira

Preiskava se nanaša na prvo izstrelitev celotnega sistema Starship aprila letos, ko je mogočni pogon rakete izkopal jamo v betonska tla, poslal kose in prah daleč naokoli, in ko je skrenil s poti, njegov sistem za samouničenje ni bil dovolj uren.

Po strokovnih medijih je sicer brati ocene, da lahko izstrelitev pričakujemo že ta mesec, če ne naslednji.

Tokratni Starship ima eno bistveno novost, ki se nanaša na tehniko poleta. Vesoljsko plovilo Starship bo prižgalo motorje že pred fizično ločitvijo od prve stopnje, zato ima povezava med Starshipom in Super Heavyjem številne izpušne odprtine. Takšno tehniko, ki okrepi zmogljivost rakete, že dolgo uporabljajo Rusi na Sojuzih-2. Betonska tla pod izstrelitvenim stojalom Starshipa pa so opremljena z jeklenimi ploščami in sistemom za dovajanje vode.

5. Japonska izstrelila rentgenski satelit in lunarni pristajalnik

Sorodna novica Japonska želi postati peta država z uspešnim pristankom sonde na Luni

Japonska vesoljska agencija Jaxa je v četrtek s Tanegašime (Tanegashima) izstrelila raketo H-IIA (Mitsubishi) v inačici z dvema stranskima potisnikoma. Prvi tovor, vesoljski teleskop XRISM, se je ločil po 14 minutah, lunarni pristajalnik SLIM pa po 47 minutah – slednji je potreboval dodaten pospešek za pot do Zemljinega naravnega satelita.

Video: Posnetek izstrelitve

Še en popravni izpit za japonsko rentgensko astronomijo

XRISM je 5,6 metra dolg, 45 centimetrov širok, 2,3-tonski teleskop, ki bo krožil okoli Zemlje na višini okoli 550 kilometrov in motril vesolje v rentgenski svetlobi. Opazoval bo vroče dele vesolja, denimo snov, ki "pada" v črne luknje, nevtronske zvezde, plin v jatah galaksij ... Opremljen je z rentgensko kamero in ameriškim rentgenskim spektrometrom, podrobneje o obeh instrumentih tukaj. Deloval bo tri leta. Delovna doba je omejena z zalogo hladilnega sredstva, helija, ki bo čez čas izhlapeval.

Specializiral se bo za rentgenske fotone energij pod petimi kiloelektronvolti in bo večkrat deloval v tandemu s svežim ameriškim vesoljskim teleskopom NuSTAR, ki se posveča rentgenski svetlobi pri višjih energijah.

Sorodna novica Poslednja fotografija pogubljenega Hitomija

Rentgenski spektrometer je prispevala Nasa in po navedbah agencije omogoča kar 30-krat večjo ločljivost.

Za tem instrumentom je sicer žalostna zgodba oziroma kar pet spodletelih misij skozi več desetletij. Prvi par so na Nasi pripravljali za misiji, ki sta bili naposled odpovedani. Nato je zanimanje zanje izrazila japonska agencija. Tretja različica instrumenta je tako končala na satelitu ASTRO-E, ki je eksplodiral skupaj z raketo M-V ob vzletu leta 2000. Četrta je končala na ASTRO-EII oziroma satelitu Suzaku, ki je orbito dosegel leta 2005. Toda tam je spuščal hladilni sistem in instrument poškodoval. A Japonci niso vrgli puške v koruzo, od Američanov pridobili še en primerek in leta 2015 poskusili znova s satelitom Hitomi. Slednji pa se je zaradi napak v programski opremi tako hitro obračal, da se je po enem mesecu razletel na kose (podrobneje o tem tukaj).

Trenutno je na nebu kar pet vesoljskih teleskopov, specializiranih za rentgensko svetlobo: Chandra, NuSTAR (Nasa), XMM-Newton (Esa), Spektr-RG (Roskozmos/DLR), XHMT (Kitajska).

Zemljino ozračje ustavlja rentgensko svetlobo, zato so za opazovanja v tem delu spektra elektromagnetnega valovanja pripravnejši vesoljski teleskopi.

Lunarni ostrostrelec

Druga protagonistka izstrelitve je lunarna sonda SLIM (Smart Lander for Investigating Moon) z vzdevkom Moon Sniper (Lunarni ostrostrelec). Z njo kani Japonska postati peta država sveta s pristankom na Mesecu, obenem pa preizkusiti tehnologijo natančnega pristanka z napako do največ sto metrov od cilja. SLIM si bo pomagal s sprotno prepoznavo površja na podlagi posnetkov stare japonske sonde Selene in aktualnega ameriškega LRO-ja. SLIM je velik 1,5 x 1,5 x 2 metra, masa znaša 1550 kilogramov, od česar je 70 odstotkov goriva. Ima dva instrumenta: fotografsko kamero in spektrometer za preučevanje sestave okoliškega površja. Pristal bo v bližini kraterja Shioli na površju, nagnjenem za 15 stopinj. Pristanek je predviden za prihodnje leto. Stroški misije naj bi znašali okoli sto milijonov evrov. Podrobnosti tukaj.

Pred tedni je na Luni pristal indijski Čandrajan-3, vanjo pa je treščila ruska Luna-25. Japonci so nazadnje poskusili aprila letos s Hakutom-R (poglavje 3).

Video 2: Jaxin predstavitvenik

Video 3: SLIM v delavnici

Video 4: Ponazoritev SLIM-ove prepoznave terena

6. Tudi Avstralija želi poslati rover na Luno

Avstralska vesoljska agencija je naznanila, da bo skupaj z lokalnim gospodarstvom razvila ter izdelala svoje prvo lunarno robotsko vozilo. Rover naj bi bil izstreljen leta 2026 ali pozneje na eni izmed Nasinih odprav Artemis. Na Luni bo zbiral regolit in ga dostavljal v ločeno, ameriško napravo, ki bo iz prahu poskušala pridobiti kisik. To so vse za zdaj znane informacije.

Video: Kratek predstavitvenik

7. Uspešen prvi lunarni dan za Čandrajan-3

Sorodna novica Propad ruske misije na Luno in zmagoslavje Indijcev

Indijski pristajalnik Vikram in rover Pragjan (Pragyan) sta po pristanku na Luni uspešno opravila prvi del misije Čandrajan-3 (Chandrayaan-3). Izkoristila sta lunarni dan, ki traja štirinajst zemeljskih dni.

Vozilce je premerilo več kot sto metrov – čeprav so načrtovali več kot 300 metrov – in opravilo načrtovana opazovanja, prav tako pristajalnik, ki se je vmes s poskokom (tvit desno) celo prestavil na novo lokacijo za preučevanje in med drugim zaznal lunarni potres. Zdaj je padla lunarna noč, ki bo trajala 14 dni in bo s temperaturami pod minus sto stopinjami Celzija neugodna za elektroniko, v nasprotju s kitajskimi misijami Čang'e pa robotska raziskovalca nimata notranjega gretja. "Upamo na uspešno prebujenje in nov nabor nalog. V nasprotnem primeru bo tam ostal kot ambasador Indije," so zapisali na Isru.

Video: Kako se je Pragjan izognil bližnjemu kraterju

Nasa je medtem objavila fotografije mesta pristanka tako Čandrajana-3 kot ruske misije Luna-25, ki jih je posnel Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO).

GIF animacija: pred in po trku Lune-25

8. Indijci izstrelili svoj prvi vesoljski teleskop, namenjen opazovanju Sonca

Sorodna novica Indija uspešno izstrelila raketo, ki bo preučevala dogajanje na Soncu

Indijska vesoljka agencija ISRO je prejšnjo soboto s Satish Dhawana izstrelila raketo PSLV, ki je po 63 minutah v tirnico z obliko 235 krat 19.500 kilometrov oddala vesoljski teleskop Aditja-L1 (Aditya-L1).

1,5-tonska Aditja bo s petimi manevri podaljšala tirnico in predvidoma čez štiri mesece dosegla Lagrangeevo točko 1, ki se nahaja med Soncem in Zemljo ter je od nas oddaljena 1,5 milijona kilometrov. S točke L1 bo lahko nemoteno zrla proti Soncu. Opremljena je s sedmimi instrumenti. Opazovala bo fotosfero, kromosfero, korono Sonca, preučevala bo tudi njegov veter, zapovrh pa še magnetno polje v svoji okolici. Delovala bo predvidoma pet let. Podrobnosti so na voljo tukaj.

Projekt naj bi Indijo stal dobrih 40 milijonov evrov.

Video: Posnetek izstrelitve

NOTICE:

9. MOXIE se je dobro izkazal pri proizvodnji molekularnega kisika na Marsu

Nasin rover Perseverance je končal poskusno proizvodnjo kisika iz Marsovega ozračja z instrumentom MOXIE. Izidi so spodbudni.

MOXIE je naprava, ki se nahaja znotraj roverja. Gre za obrnjeno gorivno celico, ki s pomočjo električne energije razbija ogljikov dioksid na ogljikov monoksid in atome kisika, ki se nato združijo v molekularni kisik (O₂). Od pristanka leta 2021 so jo pognali 16-krat, poslednjič ta četrtek.

MOXIE je skupno proizvedel 122 gramov kisika. Toliko, kot v desetih urah porabi manjši pes, so ponazorili na JPL-ju. Pri največji učinkovitosti je proizvedel 12 gramov kisika na uro, načrtovana proizvodnja je bila 10 gramov. V zadnjem poskusu ta četrtek je izgotovil 9,8 grama kisika. Podrobneje tukaj.

JPL zdaj pripravlja večjo verzijo skupaj s sistemom za utekočinjenje in shranjevanje kisika, ki bi jo potencialno lahko koristili ljudje, nekoč, ko bodo hodili po Marsu. Prva marsovska odprava je predvidena za prihodnje desetletje.

Ingenuity je nabral sto minut letenja

Z roverjem Perseverance je na Mars prispel tudi helikopterček Ingenuity, ki se še vedno dobro drži, čeprav je bil namenjen zgolj kratkemu preizkusu, ali se po redkem Marsovem ozračju sploh lahko učinkovito leti. Doslej je poletel že 57-krat, nazadnje prejšnjo nedeljo, ko je premeril 217 metrov in letel 129 sekund. Skupno je bil v zraku že več kot 100 minut, kaže njegov dnevnik poletov.

Video: Izsek iz 54. poleta

10. Posnetek magnetnega polja zelo oddaljene galaksije

Teleskop ALMA na Evropskem južnem observatoriju (ESO) je posnel magnetno polje galaksije 9io9. Veliko je 16.000 svetlobnih let in je okoli tisočkrat šibkejše od magnetnega polja Zemlje. Odkrili so ga tako, da so merili polarizacijo svetlobe galaksije, torej, kolikšen delež fotonov te svetlobe niha v isti ravnini – in ne naključno.

Svetloba galaksije 9io9 je do nas potovala več kot 11 milijard svetlobnih let, galaksijo torej vidimo 2,5 milijarde let po prapoku.

Poznavanje magnetnega polja je pomembno za razumevanje razvoja zgodnjih galaksij. Podrobneje v sporočilu za javnost ter v članku revije Nature.

11. Webb se je lotil znane supernove

Vesoljski teleskop James Webb je z instrumentom NIRCam fotografiral supernovo 1987A. SN 1987A se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku in je oddaljena 168.000 svetlobnih let. Odkrili so jo leta 1987 in jo zadnjih 40 let temeljito preučevali.

Supernova je eksplozija zvezde na koncu njenega "življenja". Sredica se sesede, zunanje plasti pa odletijo ven. Tako dobimo barvite prizore, kakršen je na tej fotografiji. Sredinska struktura, ki spominja na ključavnico, je odvrženi material. Webb je odkril dodatne strukture, denimo tiste v obliki polmeseca. Podrobneje tukaj.

12. FOTO: Kopica bleščic

Vesoljski teleskop Hubble je ta teden poskrbel za fotografijo kroglaste zvezdne kopice z imenom Terzan 12.

Kroglaste zvezdne kopice so težnostno vezani skupki zvezd, ki krožijo okoli skupnega središča. V domači Galaksiji jih je okoli 150, a večina se jih nahaja na obrobju, le prgišče pa jih je najti znotraj diska. Terzan 12 se nahaja v notranjem območju Galaksije, v relativni bližini galaktičnega središča. Od Zemlje je oddaljen 15.000 svetlobnih let. Podrobneje v Hubblovi objavi.

13. Žabji skok v zgodovino

Pred desetimi leti je neka Nasina izstrelitev, ki sicer ne bi prehudo odmevala, dobila nepričakovano količino pozornosti.

13. septembra 2013 je bila izstreljena raketa Minotaur V z lunarno sondo LADEE. Dan je za Naso minil dobro. Istega pa ne moremo trditi za nič hudega slutečo žabo, ki se je potikala po izstrelišču. "Naša fotografska ekipa je potrdila, da je žaba resnična. Posnela jo je oddaljena samodejna kamera, namenjena fotografiranju izstrelitve. Stanje žabe pa je vprašljivo," so takrat zapisali na agenciji.

Notico objavljamo, da mala živalca ne bo nikoli požablj ... pozabljena.

Več o sondi LADEE tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 9. september – Atlas V – SILENTBARKER/NROL-107

Nedelja, 10. september – Dolgi pohod-6A – neznan tovor

Petek, 15. september – Sojuz-2 – Sojuz MS-24