Izraelska sonda Berešit podjetja SpaceIL je poskušala pristati na Luni, a je medtem zašla v težave. Postopek spusta je začela ob 21.12 pri višini 25 kilometrov, 21 minut pozneje naj bi se po načrtu nadzorovano dotaknila tal.

Fotografija, ki jo je Berešit posnel v orbiti Meseca. Foto: SpaceIL

Toda med spustom so najprej izgubili tok podatkov (telemetrijo) iz enega od merilcev pospeška, s katerim se določa tudi višina.

Takoj zatem je začasno ugasnil motor (britanske izdelave), ki so ga na višini petih kilometrov znova prižgali, a so skoraj takoj zatem izgubili stik z vesoljskim plovilom. Zadnja komunikacija je potekla le 150 metrov nad površjem, ko je naprava drvela s hitrostjo več sto kilometrov na uro. Trk je bil torej neizbežen.

160-kilogramska naprava v velikosti pralnega stroja je ciljala na področje, poimenovano Morje jasnosti, takoj po pristanku so se inženirji nadejali fotografij. Ne bo jih.

Neuspeh so zbrani v nadzorni sobi, kjer je bil prisoten tudi Benjamin Netanjahu, pospremili z aplavzom, in poudarili, da so prva zasebna misija, ki ji je uspelo prečiti nižjo Zemljino orbito in vstopiti v orbito Meseca. In tudi to je velik uspeh.

Selfi, ki ga je Berešit posnel iz orbite na višini 20 kilometrov, ena njegovih poslednjih fotografij. Foto: BoBo

Netanjahu je zbrane bodril z besedami, da kdor poskuša, kdaj tudi zgreši. Med vrsticami je napovedal vrnitev: "Če prvič ne uspeš, poskusi še enkrat."

Misija je spadala na seznam najzanimivejših vesoljskih letos.

Posnetek dogodka:

Načrtovano mesto pristanka v Morju jasnosti (Mare Serenitatis). Foto: SpaceIL

Predvideno je bilo samo dvodnevno delovanje, saj sonda ni imela sistemov za uravnavanje temperature in bi jo dolg lunarni dan segrel do uničenja.

Motor in pristajalne noge bi uporabljala za "skoke" naokoli po površju, predviden je bil vsaj en 500-metrski.

Sonda je bila izstreljena na raketi Falcon 9 (SpaceX) februarja letos. V tem času je večkrat obkrožila Zemljo, vsakič malo podaljšala tirnico, dokler ta ni dosegla 350.000 kilometrov oddaljene Lune, in takrat smuknila v njeno orbito.

Predvideno mesto pristanka s topografijo vred.
Foto: Arch Mission

Njen poglavitni namen je bil zdaj že nesojeni zgodovinski dosežek in tehnološka demonstracija. Po domače, zares so želeli le pristati, pokazati zmožnosti izraelskega gospodarstva in vzbuditi nacionalni ponos. Na Mesec je Berešit tovoril izraelsko zastavo, zapis Biblije, risbice izraelskih otrok. Nekoliko ambicioznejših je 25 nikljevih ploščic, na katerih je zapisanih za 30 milijonov strani človeške zgodovine, knjig, enciklopedij, naprava naj bi ohranila znanje o človeški zgodovini za milijardo let. Naprava je na fotografiji desno.

Računalniška ponazoritev poskusa pristanka. Foto: SpaceX

Celotna misija je stala okoli 90 milijonov evrov in spada med cenejše, tudi zato, ker ni bila namenjena znanosti. Imela je samo en pravi znanstveni instrument, nemški merilec magnetnega polja, in ameriški laserski retroreflektor, namenjen natančnemu (do 4 centimetre) določanju lokacije.

Še veliko jih je v nizkem štartu
Berešit je sprva bil tekmovalec v Googlovem natečaju XPrize, ki je obetal 20 milijonov dolarjev tistemu, ki bo pristal na Luni, premeril 500 metrov in pri tem nazaj pošiljal visokoločljivostne fotografije ter video. Ko je natečaj propadel, ker so vsi udeleženi večkrat zamudili rok, je SpaceIL nadaljeval delo. Letos bomo predvidoma videli še več zasebnih pristankov. Nemška skupina PTScientists bo septembra poskusila z dvema roverjema znamke Audi in semensko kapsulo. Predvidoma decembra bo poskusila še indijska ekipa TeamIndus, ki želi pristati v bližini ostankov misije Apollo 17, pa mednarodni Synergy Moon in še japonski Hakuto. Konec leta bo poskusila še država Kitajska z misijo Čange 5.