Ameriški znanstveniki že dalj časa ustvarjajo hibridne zarodke. Foto: Reuters
Ameriški znanstveniki že dalj časa ustvarjajo hibridne zarodke. Foto: Reuters
Raziskave zarodnih celic še vedno ostajajo precej kontroverzne. Foto: EPA

Kot je sporočila ekipa iz kalifornijske univerze v Davisu (UCD), bi morali biti zarodki videti in se vesti kot navadni prašiči, le da bo en organ sestavljen iz človeških celic. Hibridni zarodki se razvijajo v svinjah 28 dni, preden brejost prekinejo, tkivo pa odvzamejo za analizo.

Nastanek teh hibridnih zarodkov poteka v dveh fazah - najprej iz na novo oplojenega prašičjega zarodka s pomočjo posebne tehnike genskega prirejanja (CRISPR) odstranijo DNK, tako da lahko zarodku zrase slinavka. To ustvari genetsko "nišo". Nato inducirane pluripotente matične celice (iPS) vbrizgajo v ta zarodek. iPS-celice so pridobili iz odraslih celic in nato vstavili nazaj, s tem pa so postale zarodne celice, ki so se sposobne razviti v katero koli tkivo v telesu.

Ekipa z UC Davisa upa, da bodo človeške zarodne celice izkoristile genetsko nišo v prašičjem zarodku, nastali zarodek pa bo imel človeško trebušno slinavko. "Upamo, da se bo prašičji zarodek razvil normalno, njegova slinavka pa bo sestavljena skoraj v celoti iz človeških celic, tako da bi bila kompatibilna s pacientom, ki potrebuje presaditev," je za BBC povedal reprodukcijski biolog Pablo Ross, ki raziskavo vodi.

Glavni strah: Selitev človeških celic v prašičje možgane
Je pa delo ekipe vsekakor kontroverzno in lani je vodilna ameriška raziskovalna agencija, National Institutes of Health, uvedla moratorij na financiranje tovrstnih poskusov. Glavni pomislek je, da bi se človeške celice lahko preselile v razvijajoče se prašičje možgane in jih, na neki način, naredile za bolj človeške. Ross meni, da je to malo verjetno, je pa to ključen razlog, zakaj potekajo raziskave s tako veliko mero opreznosti.

Rossova ekipa je pred tem že vbrizgala človeške celice v prašičje zarodke, a ni najprej ustvarila genetske niše. Kot je povedal Ross, so človeške celice pozneje našli v več delih razvijajočega se zarodka, a so le stežka konkurirale prašičjim celicam. Z izbrisanjem ključnega gena za razvoj prašičje trebušne slinavke upajo, da bodo imele človeške celice več uspeha pri ustvarjanju človeku podobne trebušne slinavke.

Hibridne človeško-prašičje zarodke so ustvarile tudi nekatere druge ekipe v ZDA, nobena pa ni pustila, da bi se taki zarodki rodili.