1. Poletela prva pretežno 3D-natisnjena raketa

Ameriško podjetje Relativity Space je opravilo prvo izstrelitev rakete Terran 1. Po njihovih besedah je šlo za ... uspešen neuspeh.

Raketa se je s Cape Canaverala (Florida, ZDA) dvignila v četrtek zjutraj po našem času. Prva stopnja z devetimi motorji Aeon 1 je svoje delo opravila z odliko. Po ločitvi oziroma dobre tri minute po izstrelitvi pa je zatajila druga stopnja. Kot kaže, se je motor Aeon V prižgal in hipoma ugasnil. Zadeva tako ni dosegla orbite oziroma je po balističnem loku padla v morje. Kaj točno je šlo narobe, bomo izvedeli v prihodnjih dneh.

Odpoved na prvem poletu katere koli rakete ni presenetljiva, to se pogosto zgodi. Na primer, na začetku februarja je zatajila japonska novinka H3, ki so jo pripravljali skoraj desetletje. (poglavje 5).

Podjetje pravi, da je z izkupičkom zelo zadovoljno. Doseglo je namreč nekaj pomembnih mejnikov: vzlet, prečenje območja največjega aerodinamičnega stresa, ločitev prve in druge stopnje. In vse to z raketo, ki je pretežno 3D-natisnjena. Polet je potrdil, da je njihov pristop k aditivni proizvodnji pravi, sporočajo.

Terran 1 se utegne kmalu posloviti, pa je brati po strokovnih medijih. Relativity Spaceu se namreč mudi čim prej razviti raketo naslednje generacije in vanjo vložiti vse sile.

Terran 1 se namreč s kapaciteto 1,25 tone v nizkozemeljsko tirnico umešča med lahke nosilne rakete, kjer je konkurenca huda in še hujša bo. (Tudi) zato je Relativity Space napovedal Terran R, težkonosilno raketo z 20 tonami nosilnosti in dvema večkrat uporabnima stopnjama. Pravzaprav manjši Starship. Terran R naj bi prvič poletel leta 2025, in to na marsovski misiji! Relativity Space je namreč lansko poletje napovedal (poglavje 5), da bo čisto sam pripravil prvo zasebno robotsko misijo na Mars s pristajalnikom vred in bo zadevo pozneje ponujal kot storitev.

Video: Posnetek dogodka

2. Ritem se nadaljuje

Novozelandski Rocket Lab je v petek izstrelil raketo Electon in v vesolje ponesel dva satelita Gen-2. Rocket Lab je konkurenca Relativity Spaceu. Smeli Novozelandci tudi načrtujejo svojo manjšo različico Starshipa pod imenom Neutron (poglavje 2).

3. Še en Falcon 9

Ameriško podjetje SpaceX je v petek popoldne po našem času s Cape Canaverala izstrelilo raketo Falcon 9 in v vesolje dostavilo "starih" 56 satelitov Starlink. Prva stopnja je pristala na robotski ladji, v vesolju je bila desetkrat.

Pred kratkim je SpaceX začel izstreljevati novo različico Starlinkov V2 mini, ki je zmogljivejša in tudi masivnejša (poglavje 2). Prvi mož podjetja Elon Musk je sporočil, da imajo z miniji težave, zato bodo številne iztirili v uničenje.

SpaceX je letos opravil že 20 izstrelitev, načrtuje jih še 70, kar je izjemno.

4. Ogenj iz azijske velesile

Kitajska je v četrtek izstrelila raketo Kvajdžov-1A (Kuaizhou-1A) in z njo štiri meteorološke satelite, piše Šinhua (Xinhua). Kvajdžov-1A je raketa na trdo gorivo, osnovana na kitajskih balističnih raketah. V soncesinhrono tirnico na višini 700 kilometrov pošilja do 200 kilogramov tovora.

Avdio: Podkast ApolloLajka na temo kitajskega vesoljskega programa

5. NOTICE:

6. V pripravi teleskop za oddaljeno stran Meseca

Znanstveniki si že dolgo želijo postaviti radijski teleskop na oddaljeni strani Meseca. Razlog: radijska tišina. Ni motečih signalov z Zemlje, v času lunarne noči tudi ne s Sonca, in tam postavljeni teleskop bi se ob zadostni občutljivosti lahko dokopal do dragocenih podatkov. Med drugim bi lahko zaznal radijske signale iz t. i. kozmološkega temnega veka, obdobja, ki se je začelo 380.000 let po velikem poku.

V ZDA zdaj snujejo prototip takšne naprave. Nasa in ameriško ministrstvo za energijo sta namreč sporočila, da razvijata instrument LuSEE-Night, s katerim bosta eksperimentalno preizkusila utemeljenost dolgoletnih želja. Je Mesec res tako ugoden za radijsko astronomijo, še posebej ob skrajnih razmerah na njegovem površju?

Zagonetke so številne. Lunarni dan traja 14 dni, prav toliko noč. Temperature se ponoči spustijo do minus 170 stopinj Celzija, podnevi pa dosežejo 120 stopinj Celzija, kar je lahko usodno za elektroniko. Luna ustavlja signale z Zemlje, a obenem preprečuje neposredno komunikacijo z njo. Ni ozračja, ki bi ustavljalo kozmične žarke in drugo škodljivo sevanje. Za nekaj radijskega šuma "poskrbita" tudi Jupiter in Saturn in sama domača Galaksija. Vse to bo treba upoštevati pri načrtovanju.

Vodja znanstvene kolaboracije pri razvoju instrumenta je Anže Slosar, kozmolog z Nacionalnega laboratorija Brookhaven. In čeprav gre za prototip radijskega teleskopa, si od njega obeta marsikaj. "Vsakič, ko smo v kozmologiji odprli novo frekvenčno okno, smo nekaj ugotovili o zgodovini vesolja in našem mestu v njem." In prav radijske frekvence iz temnega veka bi lahko bile posebej koristne. Zakaj? Ker je modeliranje vesolja v času pred zvezdami lažje. "Skoraj vse lahko natančno izračunamo," je poudaril. Potrebuje zgolj meritve, ki potrdijo ali ovržejo model. In najdejo neskladja z napovedmi modelov, potem smo na pragu nove fizike, zatrjuje kozmolog.

Kaj pravzaprav je kozmološki temni vek? Na kratko obnovimo zgodovino vesolja, kot jo poznamo. Prapok se je zgodil pred 13,8 milijarde let. Nastala je zelo vroča in gosta "juha" osnovnih delcev, ki se je širila in hladila. Okoli tri minute po začetku časa se je dovolj ohladila, da so se delci zlepili v atomska jedra, torej ioniziran vodik in nekaj helija. Preteči je moralo skoraj 380.000 let, da je temperatura padla pod 3000 stopinj Celzija, kar je omogočalo, da so se elektroni končno združili z jedri. Fotoni, delci svetlobe, so takrat prvič svobodno poleteli, kar je najstarejša znana svetloba sploh. Odbila se je s površine zadnjega sipanja. In prav takrat se je začel temni vek, ki je trajal približno 400 milijonov let. Vesolje je postalo ogromen oblak nevtralnega plina, brez zvezd in galaksij, ki bi ga osvetljevale. Kako vanj vpogledati? Prav z radijsko svetlobo. A ker je stara in bežna, jo je težko zaznati. Do zdaj je niso.

Čakati bo treba do leta 2025

LuSEE-Night ne bo klasičen radijski teleskop. Z besedami sodelujočega pri projektu Paula O'Connorja: "Prej ga lahko opišemo kot radijski sprejemnik, FM-radio, ki sprejema signale pri določenih frekvencah. V njegovem osrčju je spektrometer. Kot gumb za izbiro frekvence na radiu lahko loči med frekvencami in signale spremeni v spektre. Takšnega instrumenta ni izdelal še nihče."

Izstreljen bo predvidoma leta 2025 v okviru druge misije Nasinega programa pridobitne dostave tovora (CS-3). Raketa in pristajalni modul sta za zdaj neznanka.

Nasa v programu CLPS nekomu plača, da dostavi tovor na Luno (in tega ne izvaja sama, kot je bilo nekoč v navadi). S tem se nadeja nižjih stroškov, pa tudi spoznanj, ki bodo koristila njenemu širšemu programu Artemis, v okviru katerega namerava vrniti človeka na Mesec in tam postaviti dolgotrajno naselbino.

Sorodna novica "Kako pogosto je življenje v vesolju, je neodgovorjeno vprašanje"

Pristajalnik misije CLPS 2 bo po dospetju ugasnil, da ne bo motil opazovanj. Nato bo teleskop razgrnil štiri 3-metrske antene in začel zbirati podatke. Vse to bo potekalo v lunarni noči. Šele po 40 dneh bodo znanstveniki vedeli, ali je bil podvig uspešen ali ne. Tedaj bo namreč LuSEE-Night predvidoma nabral prvi sveženj podatkov in jih prek satelita poslal domov. To je tudi poglavitni cilj misije: preživeti prvo noč in zbrati prgišče podatkov, da se lahko preveri njihova kakovost. Če bodo dovolj obetavni, potem bo Nasa začela razvijati nov, večji radijski teleskop, ki bo nekoč na oddaljeni strani Meseca prisluškoval pradavnim radijskim signalom iz temnega veka. Če bo to potrebno. Če jih ne bo ujel že sam.

Nacionalni laboratorij Brookhaven si od morebitne zaznave veliko obeta. "Če bi jih zaznali, potem bi lahko z njimi našli odgovore na nekaj največjih kozmoloških ugank, denimo tisto o temni energiji in samem nastanku vesolja."

7. Video: Prelet čez krater Jezero

Evropska vesoljska agencija je objavila video, ki prikazuje navidezen polet okoli kraterja Jezero na Marsu. Simulacija je nastala na podlagi opazovanj evropskega orbiterja Mars Express in ameriškega MRO-ja. Krater Jezero je aktualen, ker se po njem potika najnovejši ameriški rover Perseverance. Več tukaj, video zgoraj.

8. FOTO: Megleniška meduza

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije JW100, ki nekoliko spominja na meduzo. S spodnje strani se namreč vijejo "lovke", ki so v resnici strukture iz prahu, plinov in številnih nastajajočih zvezd. Nastale so zaradi pritiska medgalaktičnega plina, skozi katerega potuje JW 100. Vse skupaj je od nas oddaljeno 800 milijonov svetlobnih let. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Nedelja, 26. marec – Sojuz MS-24 – vrnitev na Zemljo

Nedelja, 26. marec – LVM – OneWeb

Ponedeljek, 27. marec – Sojuz MS-22 – vrnitev na Zemljo

Sreda, 29. marec – Sojuz-2 – vojaški satelit

Četrtek, 30. marec – Falcon 9 – Starlink

Četrtek, 30. marec – Falcon 9 – SDA T0