SLS na goseničarju v VAB-u v začetku junija. Foto: Nasa/Frank Michaux
SLS na goseničarju v VAB-u v začetku junija. Foto: Nasa/Frank Michaux


1. Izgleda, da bo SLS kmalu izstreljen

Kdor spremlja razvoj in izdelavo ameriške rakete SLS, je vajen prestavitev. Te se vlečejo že od leta 2016. Tudi zdaj, tik pred ciljem, Nasa prvo izstrelitev periodično poriva naprej po nekaj mesecev. A kot kaže, gre končno zares.

Agencija je sporočila, da bo SLS izstreljen med 28. avgustom in 5. septembrom.

Raketa je zdaj v delavnici (VAB). Inženirji morajo med drugim pripraviti sistem za samouničenje, ki se sproži v primeru hudih težav po izstrelitvi. SLS bodo na izstrelišče prepeljali predvidoma 18. avgusta. Aktualno izstrelitveno okno zajema 28. avgust, 2. september in 5. september. Če iz tega ali onega razloga, denimo vremena, ne bo uresničeno, pa se bodo zadeve spet zavlekle. Baterije sistema za samouničenje trajajo zgolj tri tedne, in ko se izpraznijo, je treba raketo vrniti v VAB.

SLS bo ob izstrelitvi najmočnejša raketa na svetu. Na prvo pot okoli Meseca in nazaj bo poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke na misiji Artemis I. Pot bo trajala med 39 in 42 dnevi.

Avdio: Posnetek Nasine novinarske konference

Nasa in proizvajalec Northrop Grumman sta ta teden testirala nadgrajen stranski potisnik raket SLS, ki bo v uporabi na poznejših misijah Artemis. Video (od 1:20:44 naprej):


2. Dve izstrelitvi Starlinkov

Ameriško podjetje SpaceX je v minulem tednu uspešno izstrelilo dve raketi Falcon 9.

Prva se je s Cape Canaverala dvignila prejšnjo nedeljo ob 16.20 po našem času. Konstelacijo Starlinkov je povečala za 53 satelitov. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila 13-krat. Za njo je 10 misij Starlink, pa RADARSAT in SXM-7.

Video: Posnetek dogodka

Druga je bila izstreljena z Vandenberga (Kalifornija) v petek ob 16.39. Tovor: 46 satelitov Starlink. Tudi ta je končala na krovu robotske ladje. V vesolju je bila štirikrat. Sodelovala je pri misijah NROL-87 (poglavje 3), NROL-85 (poglavje 2) in SARAah-1 (poglavje 2).

Video 2: Posnetek dogodka


3. Nenavadna raketa na vodno paro

Nenavadna, ogromna raketa, ki spominja na projekt OTRAG. EcoRocket Heavy. Foto: ArcaSpace
Nenavadna, ogromna raketa, ki spominja na projekt OTRAG. EcoRocket Heavy. Foto: ArcaSpace

Romunsko podjetje ArcaSpace je ta teden razgrnilo načrt, ki je požel veliko pozornosti – in tudi posmehovanja – po vesoljskih medijih.

Prototip EcoRocketa. Foto: ArcaSpace
Prototip EcoRocketa. Foto: ArcaSpace
EcoRocket Heavy. Foto: ArcaSpace
EcoRocket Heavy. Foto: ArcaSpace

ArcaSpace je bil ustanovljen že leta 1999, odtlej je uspel izstreliti nekaj manjših sondirnih raket in stratosferskih balonov. Pred leti pa je začel razvijati nenavadno raketo EcoRocket. Lastnosti: prvi dve stopnji na vodno paro bi dosegli višino 50 kilometrov, tretja na kerozin in vodikov peroksid pa 220 kilometrov, kjer bi oddala 10 kilogramov tovora. Prvi dve stopnji se bosta vrnili do morske gladine s pomočjo padala in zaviranja z motorjem. Krstni polet bo baje letos.

Zelo podrobno o raketi EcoRocket Heavy v beli knjigi.

Zelo velika sestra

Na tej podlagi bodo razvili sistem EcoRocket Heavy. To bo "ekološka, večkrat uporabna, nepredstavljivo poceni raketa, ki bo v nizkozemeljsko tisnico lahko lansirala 24 ton", zatrjuje romunsko podjetje.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Vesoljsko plovilo AMi Cargo. Foto: ArcaSpace
Vesoljsko plovilo AMi Cargo. Foto: ArcaSpace

V šesterokotnik z višino 28 metrov in širino 34,5 metra bo vzporedno povezanih kar 540 pogonskih modulov na vodno paro. Tri plasti teh modulov predstavljajo tri stopnje rakete. Plasti bi po uporabi ena za drugo odpadale in navpično pristajale na morju. Skupna masa brez pogonskega sredstva znaša 188 ton, z njim in tovorom vred pa 5443 ton. Potisk ob vzletu bo 12.600 ton.

Presenečenj še ni konec. Tovor bo 20-tonsko vesoljsko plovilo, namenjeno rudarjenju asteroidov (AMi Cargo). V rezervoarjih bo 17 ton vode, kar naj bi omogočalo 53 dni poganjanja. Na Zemljo bo AMi cargo lahko vrnil do 2,5 tone dragocenih kovin, navaja podjetje. Na prvi misiji leta 2027 želijo pridobiti platino.

Program nameravajo financirati s kriptovaluto AMI Crypto na podlagi tehnologije Ethereum.

Video 1: Ponazoritev poleta

Video 2: Pojasnilnik

Video 3: Test demonstratorja druge stopnje EcoRocketa


4. Rusko-evropski vesoljski sprehod

Evropska robotska roka na Nauki še ne deluje. Fotografija je nastala pred meseci. Foto: NASA Johnson
Evropska robotska roka na Nauki še ne deluje. Fotografija je nastala pred meseci. Foto: NASA Johnson

V četrtek sta italijanska astronavtka Samantha Cristoforetti (Esa) in ruski kozmonavt Oleg Artemjev (Roskozmos) opravila 7-urni vesoljski sprehod izven Mednarodne vesoljske postaje, sporoča Roskozmos. Oddala sta deset nanosatelitov in na obratovanje pripravljala Evropsko robotsko roko, pritrjeno na ruski modul Nauka.

To je bil prvi vesoljski sprehod Cristoforettijeve in prvi evropski v ruskem skafandru Orlan. Artemjev ima za sabo štiri vesoljske sprehode. Nekdanji vodja Roskozmosa Dimitrij Rogozin je še pred kratkim zagrozil z odpovedjo dogodka zaradi zaostrenih odnosov na tleh, a je bil še predtem zamenjan (poglavje 6).

Video 1: Posnetek

Video 2: Roskozmosov posnetek

Video 3: Nasina animacija ključnih opravil


5. Kdo bo prvi zasebnik na Marsu

Načrtovani pristajalnik. Foto: Impulse Space
Načrtovani pristajalnik. Foto: Impulse Space

Pristanek na Marsu je drag in zahteven, zato države tam pristajajo že 50 let, zasebniki pa o tem veliko govorijo. A prej ali slej bomo v skladu s trendom komercializacije raziskovanja vesolja ugledali tudi prvo zasebno misijo na Mars. Vprašanje je le, kdaj. Največ o tem govori Elon Musk, vodja podjetja SpaceX, ki Starshipe na sosednjem planetu vidi že to desetletje.

Načrtovani Terran R. Foto: Relativity Space
Načrtovani Terran R. Foto: Relativity Space

A utegne se zgoditi, da ne bo prvi. Dve ameriški družbi sta pravkar napovedali zasebno, pridobitno robotsko misijo na Mars s pristankom leta 2024. To sta Relativity Space in Impulse Space. Prvo bo prispevalo raketo Terran R, drugo pa vesoljsko plovilo in pristajalnik.

Nekaj izkušenj si bodo izposodili od Nase. Uporabili bodo podobno kapsulo in toplotni ščit kot Nasina misija Phoenix, pa isti kot in hitrost vstopa v ozračje Marsa, piše Ars Technica. Po zaviranju s toplotnim ščitom se bo odprlo padalo. Kmalu zatem se bo pristajalnik odklopil s kapsule in nato pristal s štirimi protipotisnimi motorji. Dostavil naj bi nekaj deset kilogramov tovora, predvidoma znanstvenih instrumentov.

Takšen je načrt. Večjo kredibilnost kot običajno mu dajo denar in izkušnje. Ustanovitelj družbe Impulse Space je namreč Tom Mueller, nihče drug kot soustanovitelj SpaceX-a, vodja razvoja motorjev Merlin, Draco in SuperDraco, torej temeljev programov Falcon in Dragon. SpaceX je zapustil leta 2020, lani pa ustanovil novo družbo. Tam razvija čim bolj poceni potisnike za delo v vakuumu brez uporabe strupenih pogonskih sredstev, kot je hidrazin.

Tako naj bi pristal. Foto: Impulse Space
Tako naj bi pristal. Foto: Impulse Space

Relativity Space pa sta leta 2015 ustanovila Jordan Noone, nekdanji zaposleni v SpaceX-u in Blue Originu, ter Tom Ellis (nekdaj Blue Origin). Namenila sta se narediti raketo, ki bo v celoti 3D-natisnjena. V ognju sta dve železi. Prvo je Terran 1, dvostopenjska raketa na metan in tekoči kisik, ki naj bi v nizkozemeljsko tirnico zmogla 1,25 tone tovora. Krstni polet naj bi bil enkrat letos. Drugo železo pa je precej bolj ambiciozen Terran R, ki se bo prvič v nebo povzpel prav na marsovski misiji. Gre za neke vrste pomanjšan Starship. Gnal ga bo metan, obe stopnji bosta večkrat uporabni, imel bo značilen jekleni sijaj, kot ga redno vidimo na Boca Chici. V nizkozemeljsko tirnico bo dostavljal do 20 ton, še več, če bo po uporabi zavržen. Takšni so načrti.

Družbi bosta sami pokrili stroške prve misije, računata pa, da bo pri naslednjih kdo plačal za dostavo tovora.

Video: Kratka predstavitev


6. Webb na sledi najstarejših galaksij

Muzej na prostem. Telo iz preteklosti, ki je pred našimi očmi, a ga tam več ni. Galaksija kandidatka GLASS-z13. Foto: Pascal Oesch (University of Geneva & Cosmic Dawn Center, Niels Bohr Institute, University of Copenhagen). Raw data: T. Treu (UCLA) and GLASS-JWST. NASA/CSA/ESA/STScI
Muzej na prostem. Telo iz preteklosti, ki je pred našimi očmi, a ga tam več ni. Galaksija kandidatka GLASS-z13. Foto: Pascal Oesch (University of Geneva & Cosmic Dawn Center, Niels Bohr Institute, University of Copenhagen). Raw data: T. Treu (UCLA) and GLASS-JWST. NASA/CSA/ESA/STScI

Vesoljski teleskop James Webb je posnel eno najstarejših galaksij vesolja. Ali je podrl rekord, še ne vemo, ker bodo potrebna dodatna opazovanja. O najdbi je prvi poročal medij New Scientist.

Pod dosežek sta podpisani dve neodvisni raziskovalni skupini. Poudariti je treba, da znanstvena članka še nista prestala strokovnega pregleda (ang. peer-review). Oba sta prosto dostopna na portalu Arxiv (1, 2).

Webb se je usmeril proti jati galaksij Abell 2744. V jati je toliko mase, da močno ukrivlja prostor-čas in ustvarja težnostno lečo, s tem pa izostri, poveča in tudi popači precej bolj oddaljene vire svetlobe. Med njimi so raziskovalci našli dve zelo stari galaksiji kandidatki.

Prva kandidatka je GLASS-z13 oziroma GHZ2. Vidimo jo, kakršna je bila 300 milijonov let po prapoku, oziroma, svetloba je do nas potovala 13,5 milijarde let. Kako so to ugotovili? S pomočjo kamere NIRCam so izmerili rdeči premik, torej daljšanje valovne dolžine svetlobe zaradi širjenja prostora. Večji kot je rdeči premik, več časa je svetloba potovala in starejša je. V tem primeru znaša okoli 13, od tod ime GLASS-z13. Nekoliko natančneje. Prva skupina je prišla do rdečega premika pri 13,1, druga pa 12,3 (seveda s pričakovano stopnjo napake). Za potrditev bodo potrebne dodatne spektroskopske meritve, ki so bolj zanesljive. K sreči je Webb opremljen z zmogljivim spektroskopom, NIRSpec, ki bo svetlobo lahko razbil na valovne dolžine, jo podrobneje analiziral ter izračune potrdil ali ovrgel. GLASS-z13 je po dozdajšnjih podatkih velik okoli 1600 svetlobnih let in vsebuje za milijardo Sonc mase. Za primerjavo: naša Galaksija ima premer 100.000 svetlobnih let ter mase za skoraj šest bilijonov Sonc.

GLASS-z11 z nekaj več sotvarja. Foto: Gabriel Brammer (Cosmic Dawn Center, Niels Bohr Institute, University of Copenhagen). Raw data: T. Treu (UCLA) and GLASS-JWST
GLASS-z11 z nekaj več sotvarja. Foto: Gabriel Brammer (Cosmic Dawn Center, Niels Bohr Institute, University of Copenhagen). Raw data: T. Treu (UCLA) and GLASS-JWST

Druga kandidatka je GLASS-z11 oziroma GHZ1. Rdeči premik sta skupini izračunali na 10,9 oziroma 10,6. Njena svetloba je do nas – po še nepotrjenih podatkih – potovala 13,4 milijarde let. Velika je 2300 svetlobnih let in prav tako vsebuje za dobro milijardo Sonc mase. Oblika spominja na disk, kar je v tem obdobju vesolja presenetljivo.

Prav to je ena ključih ugotovitev. Obe galaksiji kandidatki sta večji od pričakovanj in podobni mlajšim galaksijam (do rdečega premika 10). Prve galaksije so očitno začele nastajati še bolj zgodaj, kot pravijo uveljavljeni kozmološki modeli.

Raziskovalce je presenetila še ena zadeva. Obe galaksiji (ali slovensko, meglenici, osvetji) se nahajata na drobni zaplati neba, primerljivi z manjšim kraterjem na Mesecu. Pričakovali bi eno samo galaksijo pri rdečem premiku 11 na desetkrat večjem področju. Očitno so bile tedaj gostejše posejane, bolj množične.

Webb se torej še ni prav pretegnil, pa že rine proti začetku časa. V prihodnjih tednih, mesecih lahko pričakujemo serijo naslovov "najstarejša ...".

GN-z11. Foto: NASA, ESA, P. Oesch (Yale), G. Brammer (STScI), P. van Dokkum (Yale), G. Illingworth (California, Santa Cruz)
GN-z11. Foto: NASA, ESA, P. Oesch (Yale), G. Brammer (STScI), P. van Dokkum (Yale), G. Illingworth (California, Santa Cruz)

Nejasnosti na vrhu

Najbolj oddaljena galaksija kandidatka je še vedno HD1 z rdečim premikom pri 13,27. Naznanili so jo aprila letos. Za odkritje je bilo potrebnih 1200 ur opazovanj več teleskopov (Subaru, Spitzer, ALMA, Vista, UK Infrared). Tudi tej manjka spektroskopska potrditev oddaljenosti, ki naj bi jo sčasoma zagotovil prav Webb.

Spektroskopsko potrjeni rekord še vedno nosi GN-z11, odkrit leta 2015 s pomočjo Hubbla. Njegov rdeči premik znaša 11,09.

Vse te galaksije so danes okoli 33 milijard svetlobnih let stran. Če še obstajajo.

Zakaj lahko Webb vidi dlje kot Hubble? Ker je vidna svetloba, ki je zapustila te metuzalemke, zaradi rdečega premika postala infrardeča. Webb je za infrardeči del spektra elektromagnetnega valovanja specializiran, Hubble pa ne.


7. NA KRATKO:

Nemški Isar Aerospace bo kot prvo zasebno podjetje lahko rakete izstreljevalo s Kouroua v Francoski Gvajani. Na voljo bo imelo stari izstrelitveni kompleks raket Diamant. Prva tamkajšnja izstrelitev bo predvidoma leta 2024. Več tukaj. Zanimivost: na prvem poletu Isarjeve rakete Spectrum bo tudi naslednji slovenski satelit Trisat-S.Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman bo izstreljen na raketi Falcon Heavy za 225 milijonov dolarjev. Več tukaj.Rusi so z balistično raketo napadli ukrajinsko raketno tovarno Južmaš (Yuzhmash). Umrli so trije ljudje, 15 ranjenih. Več tukaj.
Asteroid Bennu se je zaradi Sonca "prehitro postaral", kaže raziskava na podlagi podatkov misije OSIRIS-REx. Več tukaj.Nasa bo znanemu zasebnemu podjetju Draper plačala 73 milijonov dolarjev, da do leta 2025 dostavi nekaj znanstvenih instrumentov na oddaljeno stran Meseca. Več tukaj. Dostava roverja Viper - prav tako na Mesec - je prestavljena z leta 2023 na 2024. Več tukaj.Ruski center Hruničev razvija večkrat uporabno inačico rakete Angara-A5V. Več tukaj.
Misija Crew-5 bo na MVP izstreljena 29. septembra. V Crew Dragonu bo tudi kozmonavtka Ana Kikina. Več tukaj.


8. FOTO: Veliki kanjon na Marsu

Foto: ESA/DLR/FU Berlin
Foto: ESA/DLR/FU Berlin

Esa je izdala novo podrobno fotografijo Marsa, ki jo je posnela sonda Mars Express. Fotografija prikazuje izsek kanjona Valles Marineris. Na njem sta Ius Chasma in Tithorium Chasma. Fotografija je bila posneta 21. aprila letos in je v "pravih" barvah, kakršne naj bi videlo človeško oko. Ena pika prikazuje 25 metrov. Podrobno tukaj.

Valles Marineris je dolg 4000 kilometrov, širok 200 kilometrov in 7 kilometrov globok. Je največji sistem kanjonov v Osončju. Na Zemlji bi se raztezal od severa Norveške do juga Sicilije.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog


NA VIDIKU:

Nedelja, 24. julij - Dolgi pohod-5B - Ventjan (Wentian)
Nedelja, 24. julij - Falcon 9 - Starlink