Dennis Mronga, raziskovalec z nemškega inštituta za umetno inteligenco, še zadnjič pred odprtjem sejma preverja, ali
Dennis Mronga, raziskovalec z nemškega inštituta za umetno inteligenco, še zadnjič pred odprtjem sejma preverja, ali "njegov" robot AILA deluje pravilno. Foto: EPA
Tom Enders, Angela Merkel, Donald Tusk
Letošnja partnerska država CeBIT-a je Poljska, ki počasi postaja ena vodilnih evropskih držav v razvoju novih tehnologij. Skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel je tako na gumb za zagon robota ob odprtju pritisnil tudi poljski premier Donald Tusk (ldesno). Foto: Reuters
CeBIT
Na sejmu se predstavlja tudi sedem slovenskih podjetij oziroma ustanov: Arctur, Datalab Tehnologije, Gama System, Mikropis, Robotina, Spirit Slovenija in Institut Jožef Stefan (IJS). Foto: Reuters
Mobilni telefon
Nemška družba BITKOM, ki se ukvarja z industrijskim lobiranjem, ugotavlja, da potrošnja na področju svetovnih tehnoloških dognanj skokovito raste - samo lani se je dvignila za dobrih pet odstotkov in je znašala 2,7 bilijona evrov. Foto: EPA

Po Las Vegasu in Barceloni so vse oči uprte v Hanover, kjer je svoja vrata odprl letošnji CeBIT. Največji sejem novih tehnologij se letos osredotoča na deljenje znanje prek t. i. oblakov in poslovanje ter izmenjavo industrijskih informacij prek spleta.

Okoli 4.000 razstavljavcev z vsega sveta bo pet dni predstavljajo novosti na področju novih tehnologij, predvsem pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, rdeča nit pa bo deljenje industrijskih in drugih znanj, izumov prek spleta. S tem želijo svetovni tehnološki velikani še spodbuditi razvoj tehnoloških inovacij - ne le, ko gre za velike proizvajalce in razvijalce tehnološke opreme z več kot dovolj lastnimi sredstvi, ampak želijo na ta način spodbuditi ljudi z dobrimi zamislimi, da jih razvijajo na njihovih platformah.

Prvi dan sejma je največ pozornosti pritegnil tridimenzionalni tiskalnik družbe Fabbster, ki deluje tako, da stopi plastično maso in nato iz nje ustvari 88 mikronov (0,088 milimetra) tanke plasti, ki jih nato začne nanašati eno na drugo, dokler ne poustvari digitalnega modela z računalnika.

Teoretično tehnologija omogoča izdelavo predmetov poljubne velikosti, pri čemer pa je tiskalnik, ki ga Fabbster predstavlja na CeBIT-u zmožen izdelati predmete do velikosti 22,5 x 22,5 x 21 centimetrov. Kmalu naj bi bila na voljo možnost izdelave večbarvnih predmetov in tudi izdelave predmeta iz različnih materialov. Za izdelavo majhne plastične steklenice je tiskalnik potreboval približno eno uro.

Shareconomy ali "menjalno" gospodarstvo v vzponu
V praksi to pomeni, da bi vkomponirali čim več različnih vsak dan uporabnih aplikacij v že obstoječa omrežja, npr. Facebook, Twitter, Instagram, Soundcloud, You Tube, Vimeo in podobno. T. i. shareconomy sloni predvsem na mladih, piše Deutche Welle, ki že zdaj na spletu delijo ne le glasbo in videe, ampak tudi svoje izkušnje, stike oz. poznanstva in znanje.

"Znanje je edina stvar, ki hitreje in bolj raste, če ga delimo z drugimi," je prepričan Frank Pörschmann, direktor sejma CeBIT. Bistvo vsega, kar gledamo vsak dan na družbenih omrežjih, kot sta Twitter in Facebook, je ravno ta izmenjava znanj, dodaja in naprej pojasnjuje: "To, čemur jaz pravim fejsbukizacija, je hitro rastoč trend tudi v ekonomiji - ker je znanje širše dostopno, lahko to pripomore k razvoju gospodarskega razvoja prek inovacij."

Mobilnik kot rezervacija in ključ
Svoj delež od te nove tehnološke smeri razvoja si seveda obetajo vsi: od ponudnikov mobilnih storitev do proizvajalcev pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Predvsem mobilni operaterji lahko na svoj način hkrati prispevajo k razvoju novih tehnologij in imajo na koncu od njih dobiček, je prepričan Pörschmann. Kot primer je navedel družbo Vodafone Nemčija - ta bo ravno na sejmu predstavil aplikacijo za souporabo avtomobilov. "Prek svojega pametnega telefona najdeš avtomobil, ga rezerviraš in ga s telefonom, ko ga potrebuješ, tudi odkleneš in se odpelješ," inovacijo predstavlja Kuzey Esener iz nemške podružnice Vodafona.

Poleg tega družba razvija podobne integralne rešitve za vse zaposlene - delovna mesta namreč postajajo vse bolj mobilna, zaposleni vse več časa preživijo na poti. In da s potovanji ne bi izgubljali preveč časa, Vodafone zdaj ravno zanje razvija novo aplikacijo, pojasnjuje Esener in dodaja, da se to širi na vse družbene sektorje: "Povezujemo zdravstvo z drugimi industrijami, s čimer izboljšujemo učinkovitost obeh sektorjev," se je pohvalil Esener.

Nakupovanje bo še lažje, obljublja IBM
Zagon podobne aplikacije je ravno te dni napovedal tudi IBM, ki se je osredotočil na še eno "obveznost" sodobnega življenja, ki pa pogosto vzame preveč časa: nakupovanje. S pomočjo programa za prepoznavanje fotografij, ki so ga vdelali v aplikacijo, je zdaj nakupovanje še lažje, pravijo.

Medtem ko se sprehajate med policami, telefon usmerite na embalažo nekega izdelka, aplikacija pa vam takoj posreduje osnovne informacije o izdelku, njegovo ceno, če gre za živila, tudi njegovo hranilno vrednost, vsebnost vitaminov itd. Uporabniki aplikacije bodo lahko nato prek različnih družbenih omrežij s svojimi prijatelji, znanci in neznanci delili svoje izkušnje o izdelku. Aplikacijo bodo prihodnji teden začeli uporabljati v izbranih trgovinah v Veliki Britaniji, teden dni pozneje pa v ZDA. Za zdaj bo aplikacija le del ponudbe za zveste kupce, pravijo v IBM-u, kjer so aplikacijo prvič predstavili že lani.

Računalništvo v oblaku - in njegova varnost
Ob deljenju ter souporabi znanja in informacij se letošnji CeBIT posveča tudi računalništvu oz. shranjevanju podatkov v t. i. oblakih. "Računalništvo v oblaku v resnici povsem spreminja poslovne modele, strukturo podjetij in navade uporabnikov," je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA dejal Christian Illek, novi direktor nemške podružnice Microsofta. Tudi zato se CeBIT letos osredotoča na varnost podatkov, shranjenih v oblakih.

Priložnost za zagonska podjetja
Od 4.000 razstavljavcev se bo do 9. marca v Hannovru predstavljalo kar 200 zagonskih (start-up) podjetij z vsega sveta. Pri tem so se sicer oglasili nekateri nemški predstavniki tovrstnih družb, ki svojo vlado kritizirajo, češ da daje veliko več podpore že uveljavljenim koncernom, namesto da bi podpirala podjetja z dobrimi zamislimi in malo kapitala.

Na sejmu se predstavlja tudi sedem slovenskih podjetij oziroma ustanov: Arctur, Datalab Tehnologije, Gama System, Mikropis, Robotina, Spirit Slovenija in Institut Jožefa Stefana (IJS).