17. polet New Sheparda

Pristanek rakete New Shepard 10 minut in 15 sekund po izstrelitvi. Blue Origin z napravo ustvarja prihodke, še bolj pa mu koristijo zbrani podatki, saj bo kmalu poskušalo pristajati s težkonosilno raketo New Glenn. Foto: Blue Origin
Pristanek rakete New Shepard 10 minut in 15 sekund po izstrelitvi. Blue Origin z napravo ustvarja prihodke, še bolj pa mu koristijo zbrani podatki, saj bo kmalu poskušalo pristajati s težkonosilno raketo New Glenn. Foto: Blue Origin
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Najboljše opise lahko izpostavimo v članku samem. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Ameriško podjetje Blue Origin je 17. izstrelilo raketo in kapsulo New Shepard. To je bil 8. polet istega sistema, ki je večkrat uporaben, so sporočili iz podjetja.

Sorodna novica Jeff Bezos v enajstih minutah poletel v vesolje in nazaj

Na parabolični, podorbitalni polet do višine 105 kilometrov so tokrat poslali tovor. Za Naso so testirali tehnologijo, namenjeno natančnemu pristajanju, kar bo prav prišlo pri odpravah na Luno v okviru programa Artemis (več tukaj).

Prejšnjič je New Shepard vseboval posadko, med drugim lastnika podjetja in milijarderja Jeffa Bezosa in 82-letno pilotko Wally Funk, ki je s tem postala najstarejša oseba v vesolju (doslej je to bil John Glenn). Podjetje namerava to nadaljevati, pri čemer cena vozovnice še ni znana, zagotovo pa ne bo manjša od 250.000 dolarjev.

Video: Posnetek dogodka

Sorodna novica Najbogatejši Zemljan predstavil prototip plovila za vrnitev na Luno

Niso vrgli pristajalnika v koruzo

Blue Origin sicer nadaljuje boj, da bi postal proizvajalec lunarnega pristajalnika za Artemis. Kot je znano, je Nasa razvoj skupaj z nekaj milijardami dolarjev presenetljivo podelila konkurenčnemu podjetju SpaceX (poglavje 1). Bezos je zato osebno pisal administratorju Nase Billu Nelsonu in ga pozval, naj k projektu povabi še enega izvajalca in s tem ohrani konkurenco. Poudaril je, da je SpaceX-ov Starship eksperimentalno plovilo, ki prinaša precej tveganj, medtem ko Blue Originov konzorcij oz. Nacionalna ekipa izgotavlja klasičen pristajalnik, podoben tistim iz odprav Apollo. Ne le to, Blue Origin bo sam navrgel dve milijardi v razvoj in ga nadaljeval, dokler država ne popravi svoje "napake". Poleg pisma je podjetje vložilo več pritožb in želi tudi po pravni poti doseči svoje, kar nekoliko zavira celoten program Artemis, v nezadovoljstvo Nase.

Blue Origin se z lunarnim pristajalnikom ukvarja že pet let in je resno računal, da bo prvi izbranec pri Artemisu, če že ne drugi. Toda ameriška politika je Nasi navrgla premalo denarja in agencija se je nato odločila za enega, najcenejšega ponudnika. Saga z lunarnim pristajalnikom se bo nadaljevala.


2. Še 34 OneWebov na nebu

Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos

V nedeljo ob 00.13 po našem času so z izstrelišča Bajkonur izstrelili raketo Sojuz-2.1b, sporoča Roskozmos. V nižjo Zemljino tirnico je uspešno dostavila 34 satelitov OneWeb, namenjenih satelitskemu dostopu do medmrežja. S tem se je konstelacija povečala na 288.

OneWeb je lani skoraj propadel, potem ga je rešila britanska vlada in nekaj investitorjev, zato nadaljuje delo. Medtem so podobne konstelacije napovedali Amazon, Kitajska in drugi akterji, kar pomeni, da bo nočno nebo razmeroma kmalu polno potujočih, svetlečih se pik.

Video: Posnetek dogodka


3. Rusija za luknjo v Sojuzu še vedno krivi Američane

Vesoljsko plovilo Sojuz MS-09, priključeno na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) 24. junija 2018. Foto: Nasa
Vesoljsko plovilo Sojuz MS-09, priključeno na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) 24. junija 2018. Foto: Nasa

Odnosi med Rusijo in ZDA se tudi glede vesolja vse bolj krhajo. Rusija namreč vztraja pri stališču, da so ameriški astronavti namenoma sabotirali vesoljsko ladjo Sojuz, ko je bila ta priklopljena na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).

Ko je vesoljska ladja preluknjana

Zgodba sega v avgust leta 2018, ko je z Mednarodne vesoljske postaje nenadoma začel uhajati zrak. Sprva so mislili, da je bil kriv udarec mikrometeoroida, kmalu zatem pa ugotovili, da plini uhajajo iz vesoljske ladje Sojuz MS-09, in v njej našli luknjo. Postalo je jasno da je nastala z vrtalnim strojem in da je nekdo poskusil povrtati večkrat, preden je uspel.

Serena Auñón-Chancellor. Foto: Nasa
Serena Auñón-Chancellor. Foto: Nasa

Zdela se je kot napaka v proizvodnji, a ruski mediji so razlago nemudoma zavrnili. Kommersant je tedaj zapisal, da so okoli milimetrske luknje našli sledi lepila, ki se v proizvodnji ne uporablja.

Še več, Kommersantov "vir pri Roskozmosu" je dejal, da je luknja zagotovo nastala v vesolju, saj da je pri delu v mikrotežnosti jasno razvidno, da se nekdo pri vrtanju ni imel kam upreti.

Preiskovalci so se tedaj lotili hipoteze, da so v Sojuz MS-08 nepooblaščeno vstopili zahodni astronavti in izvedli sabotažo. Zakaj pa? Razlog naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju enega izmed članov posadke, ki naj bi ga želeli čim prej vrniti na Zemljo, z luknjo pa naj bi Ruse prisilili k čimprejšnjemu odhodu vesoljske ladje. Tako bi se tudi izognili dodatnim stroškom (tedaj so ljudi vozili samo ruski Sojuzi).

Nove, podrobnejše obtožbe

Tri leta zatem ruski preiskovalci vztrajajo pri teh hudih obtožbah. Tokrat "neimenovani vir v ruski vesoljski industriji" citira agencija TASS.

Če verjamemo ameriški ArsTechnici, je ta vir kar prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin.

Tokrat so Rusi "osumljenko" tudi poimenovali: Serena Auñón-Chancellor (Nasa). V orbiti je namreč imela vensko trombozo, torej zamašitev zaradi krvnega strdka. Zaradi tega bi se lahko psihološko zlomila in s sabotažo tako Roskozmos kot Naso prisilila, da se čim prej vrne na tla.

Rogozin je leta 2019 sporočil, da pozna vzrok incidenta, a ga ne bo javno razkril. Foto: Roskozmos
Rogozin je leta 2019 sporočil, da pozna vzrok incidenta, a ga ne bo javno razkril. Foto: Roskozmos

TASS navaja, da ravno v času, ko so prvič zaznali puščanje, kamera pred vhodom v Sojuz ni delovala. Rusi so svoje kozmonavte podvrgli testom laži, medtem ko je ameriška stran zahtevo po tem zavrnila, prav tako zahtevo po pregledu orodja, ki ga imajo na postaji.

Kot argument, zakaj luknja ni nastala v proizvodnji, pa je TASS tokrat navedel, da bi puščanje zagotovo pokazal vakuumski preizkus vesoljske ladje v laboratoriju (čeprav bi hipotetični delavec lahko luknjo zamašil, denimo z močnim lepilom, v vesolju, kjer so visoke temperaturne razlike, pa bi čep popustil).

Nasa se na navedbe sprva ni odzvala, nato pa je vodja Nasinega programa za polete s posadko Kathy Lueders sporočila: "Stojimo za Sereno in njenim profesionalizmom. Menimo, da obtožbe niso kredibilne." Po poročanju ArsTechnice so Američani Rusom sporočili lokacije vseh svojih astronavtov v omenjenem času, a jih to ni prepričalo.

Rogozin je zatrdil, da vzrok pozna, a osebno zapleta ni želel komentirati, poroča Ria Novosti, Resnica o tem bi namreč "škodovala dvostranskim odnosom".

Astronavti so sicer "smetana smetane", izbrani izmed desettisočev kandidatov zaradi svojih izjemnih fizičnih in psihičnih sposobnosti, leta in leta podvrženi nenehnim testom in treningom. S tega vidika je možnost, da bi se astronavt psihično zlomil do mere, da bi začel z vrtalnikom sabotirati vesoljsko plovilo, nizka. Poleg tega je Auñón-Chancellorjeva doktorica medicine in med astronavti specialistka za medicino vesoljskih poletov, prav področje, ki naj bi jo psihično dotolklo.

Od ukrajinske vojne in Rogozinovega prihoda na vrh Roskozmosa naprej se politične napetosti med državama vse bolj selijo tudi na področje raziskovanja vesolja. A takšnih zapletov in javnih obtoževanj med partnerjema, ki tvorno sodelujeta že 25 let, še ni bilo.

Dve odprti možnosti za ROSS in ruska pomoč Starlinerju

Rusija medtem nadaljuje projekt nacionalne vesoljske postaje ROSS, ki naj bi po letu 2025 za rusko stran nadomestila MVP. Rogozin je za TASS potrdil, da sta še vedno odprti dve možnosti njene gradnje. Po prvi bo naklon tira 51,6 stopinje, kar pomeni odklop nekaj obstoječih ruskih modulov MVP-ja in postavljanje ROSS-a v bližini; po drugi pa bo naklon znašal 97 stopinj, kar pomeni letenje čez severni pol, interesno območje Rusije.

Po poročanju Ria Novosti pa je povedal, da bo ROSS temelj razvoja za medplanetarna potovanja. Za ROSS bodo razvili module, kakršni bodo potrebni za odhod človeka globoko v vesolje. Nove tehnologije bodo radikalno drugačne od dozdajšnjih in bodo Rusiji omogočile, da bo v polnosti nadzorovala prostor ne le pod postajo, temveč tudi nad dejanskim vesoljem nad njo, je izjavil.

Pomoč ameriškim inženirjem

Rusi ponujajo svojo strokovno pomoč ameriškim inženirjem, ki se že leta mučijo s Starlinerjem. Foto: Boeing
Rusi ponujajo svojo strokovno pomoč ameriškim inženirjem, ki se že leta mučijo s Starlinerjem. Foto: Boeing

Rogozin je priložnost izkoristil za še en ošvrk Američanov. Namreč, Nasa je na začetku avgusta za nekaj dni prestavila izstrelitev nove vesoljske ladje CST-100 Starliner (konkurence Sojuza), ker je novopriklopljeni ruski modul MVP-ja Nauka povzročil varnostni incident (poglavje 1), priklopljen je prižgal pogon in začel sukati postajo. A pozneje se je izkazalo, da ima Starliner lastne težave z motorjem, zato ga je Boeing vrnil v laboratorij, poleta pa verjetno ne bo do konca leta. Rogozin je zadevo komentiral z besedami, da so ruski strokovnjaki pripravljeni Američanom priskočiti na pomoč.

Desno v tvitu je videosporočilo ruskega kozmonavta Olega Novickija iz notranjosti Nauke. Na začetku septembra bo opravil dva vesoljska sprehoda zaradi integracije novega modula.

Vesoljski sprehod bi ta teden morala opraviti tudi zahodna stran, a so ga prestavili zaradi zdravstvenih težav Marka Vande Heia. Sporočil je, da ima priščipnjen živec v vratu.

Luna-25 znova prestavljena

Foto: EPA
Foto: EPA

Še ena novica iz ruskega vesolja: ruska robotska vrnitev na Luno je znova prestavljena. Sonda Luna-25 bo izstreljena maja prihodnje leto (namesto oktobra letos), sporoča Roskozmos. Razvoj sonde sega na konec prejšnjega tisočletja, zaradi finančnih in tehničnih težav pa se je zavlekel vse do zdaj. Luna-25 je nepremični robotski pristajalnik, s katerim bodo preizkusili tehnologijo pristajanja na Zemljinem naravnem satelitu, namenjeno tudi prihodnjim ruskim odpravam, do leta 2028 so načrtovane še tri. Ima tudi 30 kilogramov znanstvenih instrumentov, večinoma namenjenih kemični analizi površja. Gre za prvi ruski poskus pristanka na Luni po 70. letih prejšnjega stoletja.


4. Kitajska se loteva gigantskega vesoljskega plovila

Raketa Dolgi pohod 5. Za sestavljanje velikega vesoljskega plovila bo potrebnih ogromno izstrelitev, verjetno precej zmogljivejših raket od te, med drugim pošastnega Dolgega pohoda-9. Foto: Reuters/Carlos Garcia Rawlins
Raketa Dolgi pohod 5. Za sestavljanje velikega vesoljskega plovila bo potrebnih ogromno izstrelitev, verjetno precej zmogljivejših raket od te, med drugim pošastnega Dolgega pohoda-9. Foto: Reuters/Carlos Garcia Rawlins

Kitajska velesila se je lotila izjemno velikopoteznega projekta: nič manj kot snovanja kilometrske vesoljske ladje, poroča tamkajšnji (državni) medij GlobalTimes.cn. Plovilo bo temelj za dolgoročno širitev globoko v Osončje, pridobivanje oddaljenih surovin in nasploh bivanje človeka zunaj Zemlje. Lahko bi tudi gostila ali pa bila uporabna pri postavljanju orbitalne sončne elektrarne, s katere bi energijo pošiljali na Zemljo (to Kitajska načrtuje do leta 2050).

V zdajšnji petletki (2021–2025) namerava azijska velesila opraviti uvodne študije, torej preveriti, kaj vse je zanjo potrebno, in postaviti osnovno zasnovo.

Projekt je izjemno velikopotezen in obsežen. Človeštvo je samo za Mednarodno vesoljsko postajo potrošilo več kot 100 milijard evrov, gradilo pa jo je dvajset let. Kilometrska konstrukcija bo vsaj za red velikosti zahtevnejši projekt. A kitajsko gospodarsko hitro raste, prej ali slej bo prehitelo tudi ZDA, Kitajska pa tudi sicer svoj ambiciozni vesoljski program zanesljivo nadgrajuje. Ni povsem nerealno, da bi se – ob sodelovanju vsaj dela mednarodne skupnosti – tega nekoč lotila in bomo morda čez 30 let priča gigantski vesoljski konstrukciji.


5. Webb se pripravlja na pot v Francosko Gvajano

Zložen vesoljski observatorij, kakršen bo šel v raketo. Na fotografiji je več kot osem milijard evrov. Foto: Nasa/Chris Gunn
Zložen vesoljski observatorij, kakršen bo šel v raketo. Na fotografiji je več kot osem milijard evrov. Foto: Nasa/Chris Gunn
Vrhnja stopnja rakete Ariane 5 je tudi na poti v Kourou. Foto: ArianeGroup
Vrhnja stopnja rakete Ariane 5 je tudi na poti v Kourou. Foto: ArianeGroup

Naslednji veliki vesoljski teleskop James Webb bo kmalu naložen na ladjo in bo skozi Panamski prekop odpeljan na izstrelišče v Francoski Gvajani, sporoča Esa. Testiranja so minila, naprava je zložena, zdaj pristojni opravljajo vse potrebno, da se na poti ne zgodi kaj neprijetnega. Po dostavi v Kourou bodo napravo še enkrat preverili in napolnili rezervoarje z gorivom. Izstrelitev je predvidena decembra letos.

Webb se pogosto oglašuje kot Hubblov naslednik, a s tehničnega vidika ni: namesto očesu vidni svetlobi se bo primarno posvečal infrardeči, s čimer naj bi videli še dlje v preteklost, morebiti celo do prvih zvezd in galaksij sploh. Začetek razvoja sega v 90. leta, račun pa se z nenehnimi zamudami vred bliža devetim milijardam evrov. Izstrelitev bo napeta kot že dolgo ne, pa tudi mesec zatem bodo nohti trpeli.


6. Roverju ni uspelo shraniti vzorca

Posledice testnega vrtanja. Foto: Roskozmos
Posledice testnega vrtanja. Foto: Roskozmos

Nasinemu roverju Perseverance po prvem vrtanju ni uspelo shraniti vzorca. Z vrtalnikom se je lotil marsovske skale in s posebnim mehanizmom izvedel shranjevanje materiala v titanijev tulec. Le da so inženirji Nasinega instituta JPL po končanem postopku presenečeno ugotovili, da je tulec ostal prazen. Temeljita analiza je pokazala, da napak ni bilo, da je torej rover vse opravil točno po načrtu. Zdaj domnevajo, da je bila tarča nepričakovano krhka, vzorec pa posledično čezmerno sipek, zato je "ušel" še pred shranjevanjem. Podrobneje tukaj.

Video: Ponazoritev pobiranja vzorca

Zdaj preučujejo drugo bližnjo skalo in ugotavljajo, ali je dovolj trdna, da se ne bo razletela pod silo vrtalnika. Znova želijo poskusiti prihodnji teden.

V roverju je še 43 prostih titanijevih tulcev. Po načrtu jih bo Perseverance napolnil in nato pustil nekje na površju, kjer bodo počakale na konec desetletja. Takrat jih bo predvidoma pobrala naslednja robotska misija Mars Sample Return (sodelovanje Nase in Ese) in jih ponesla na Zemljo.

Perseverance se od letošnje pomladi vozi po kraterju Jezero, kjer naj bi bilo nekoč jezero. Kamnine bodo povedale, ali to drži ali ne in ali so bile razmere za življenje ugodne.

Naslednja potencialna tarča: skala Rochette (na sredini). Foto: NASA/JPL-Caltech
Naslednja potencialna tarča: skala Rochette (na sredini). Foto: NASA/JPL-Caltech
Delo nadaljuje tudi helikopterček Ingenuity. Posnetek je nastal med njegovim 12. poletom. Prečil je območje z imenom Seitah in iskal morebitne varne poti za rover. Območje je polno sipin, na katerih bi rover lahko nasedel. Foto: NASA/JPL-Caltech
Delo nadaljuje tudi helikopterček Ingenuity. Posnetek je nastal med njegovim 12. poletom. Prečil je območje z imenom Seitah in iskal morebitne varne poti za rover. Območje je polno sipin, na katerih bi rover lahko nasedel. Foto: NASA/JPL-Caltech

Video: Še sveži posnetek roverja Curiosity


7. Kopica v oblaku

NGC 2164. Foto: ESA/Hubble & NASA, J. Kalirai, A. Milone
NGC 2164. Foto: ESA/Hubble & NASA, J. Kalirai, A. Milone

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo NGC 2164, razsute zvezdne kopice, ki je 160.000 svetlobnih let stran, v satelitski galaksiji Veliki Magellanov oblak.

Razsuta oziroma odprta zvezdna kopica je raztresena skupina zvezd, ki pa je iz našega zornega kota tesno skupaj. Tukajšnje zvezde so vse nastale v približno istem času in so podobne sestave, vendar različne po začetni masi, navaja slovenska Wikipedija.

Veliki Magellanov oblak bo čez približno 2,4 milijarde let "trčil" v našo Galaksijo (zaradi praznine dejanskih trkov najbrž ne bo veliko), tukaj vidne zvezde utegnejo postati del našega širšega domovanja.

Drugi slovenski viri za vesolje


8. SKOK V ZGODOVINO: 55 let misije Luna 11

Sovjetski posnetek Meseca. Foto: Roskozmos
Sovjetski posnetek Meseca. Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos

Pred 55 leti se je začela sovjetska misija Luna-11, spominja ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Sonda je bila izstreljena 24. avgusta 1966 na raketi Molnija-M (predhodniku današnjega Sojuza 2). 27. avgusta se je utirila v orbito okoli Lune. Njen namen je bil posneti prve fotografije Meseca in Zemlje iz lunarne tirnice. A Sovjete je le za nekaj dni pri tem prehitel ameriški Lunar Orbiter 1, izstreljen le dva tedna poprej, poleg tega je Luni-11 zatajil usmeritveni sistem, zato kamere ni mogla uperiti proti površju Meseca in je pošiljala nazaj črne posnetke. Tudi meritve drugih instrumentov niso obrodile veliko sadov. 1. oktobra je sondi zmanjkalo električne energije in domneva se, da je v roku enega leta treščila v površje Lune.

Podrobnosti o sondi in njenih instrumentih so na voljo tukaj.


NA VIDIKU

Nedelja, 29. avgustFalcon 9 – Dragon na MVP

Nedelja, 29. avgust – Rocket 3.3 (Astra) – prva izstrelitev

Petek, 3. septemberMVP – ruski vesoljski sprehod zaradi Nauke


IZPOSTAVLJENI KOMENTAR UPORABNIKA:

SpaceX tudi hitro napreduje. Na Boosterju 4 potekajo zadnje spremembe in popravki. Na Starship 20 medtem menjavajo poškodovane/slabe ploščice toplotnega ščita. Tako da lahko kmalu pričakujemo preiskuse na tleh (pritisk, kriogenski test, vžig motorjev ipd. Hkrati so že vidne (oziroma bile napovedane) nove nadgradnje Starshipov. Iz oznak na delih Starship 21 je vidno, da bodo za "telo" ladje uporabili 3,6mm debelo jeklo, kar je 0,39mm TANJŠE od do sedaj uporabljenega jekla. To privede do skoraj 10% lažje "zunanje plasti", kar seveda pomeni toliko večjo nosilnost sistema, hkrati pa tudi nekaj več prostora za dodatne litre goriva. Kar spet poveča že tako gromozansko nosilnost. Hkrati pa so opazovalci v enem od "šotorov" posneli nov nos naslednjih generacij Starshipov. Nos bo sestavljen iz ukrivljenih plošč, ki bodo potekale od začetka nosa do vrha nosu. Do sedaj so bili "nosovi" sestavljeni iz 4 "krogov" kvadratnih plošč, ki so jih nato okrivili. Nov način zgleda lepše, hkrati pa je bolj preprost za izdelavo, saj je potrebno manj varjenja hkrati pa so vari bolj "ravni". Kar spet zmanjša težo in možnost slabih varov ter posledično možnost nesreč. Dodatno je Musk še napovedal, da bodo sprednja zakrilca na Starshipih v prihodnjih iteracijah pomaknjena bolj na "zgornjo plast" (plast kjer ni toplotnega ščita). Premik bo omogočil bolj preprosto izdelavo plošč toplotnega ščita blizu nosu, kar skrajša čas potreben za izdelavo, dodatno pa seveda pomeni tudi manj možnosti za komplikacije podobne nesreči Columbie. Na "proizvodnem mestu" je SpaceX začel s zemeljskimi deli za novi dosti večji "High bay". Zaradi večje globine in širine hangarja bodo lahko hkrati izdelovali tudi do 7 (6 v novem in 1 v obstoječem High bayu) Boosterjev, kar bo močno pospešilo gradnjo naslednjih boosterjev ter napoved Muska o poletu do Lune/Marsa in postavitvi mesta na Marsu prestavila bližje realnosti. Namreč število poletov potrebnih za izdelavo mesta na Marsu je ogromno, zato bodo potrebovali več 10 Boosterjev ter več 100 Starshipov. Zaradi poškodovanosti ceste med proizvodnjo in vzletiščem pa trenutno potekajo gradbena dela na cesti, ki jo bodo močno utrdili in na vrhu dali dodatni asfalt. Na "Orbitalnem vzletišču" pa pravkar potekajo zadnje priprave za namestitev "Roke za hitri umik", namenjene polnjenju goriva na Starshipu. Roko že obračajo v pravilen položaj za dvig, na vzletnem stolpu pa so že pripravili gromozanske ležaje, na katerih se bo roka tik pred vzletom umaknila stran od Starship sistema oziroma predvsem ekstremne vročine 29 (kasneje 33) raptor motorjev. Naslednji teden tako lahko mogoče celo že pričakujemo tudi namestitev "lovilnega sistema", ki pa dejansko za prvi orbitalni polet ni potrebna! Saj SpaceX nima v načrtu loviti boosterja in Starship. Hkrati pa že polagajo cevi od tankov za gorivo do orbitalnega stolpa, na "orbitalni podstavek" (kjer bo stal Booster) pa so že namestili "Quick disconect arm" namenjen polnjenju goriva za Booster. Dejansko se nadaljuje "tekma" med FAA in SpaceXom. Torej kdo bo nakoncu tisti, zaradi katerega se bo čakalo na orbitalni polet. Ali bo Spacex predtem končal vse potrebne teste in zadnje podrobnosti na vzletišču, ali pa bo FAA prej dala dovoljenje za test
-SF-SN 2021-08-29T11:52:54+02:00