1. Bo Rusiji in Indiji uspelo pristati na Luni?

Rusija bo prihodnji teden poskusila pristati na Luni s samodejno robotsko postajo Luna-25, Indija pa s Čandrajanom-3. Državi tekmujeta, katera bo prva opravila pristanek na južnem polu Meseca.

Sorodna novica Rusija uspešno izstrelila prvo sondo za raziskovanje Lune po skoraj pol stoletja

Luna-25 je bila izstreljena prejšnji petek s kozmodroma Vostočni, in sicer na raketi Sojuz-2.1b z dodatno vrhnjo stopnjo fregat. V orbito okoli Meseca se je utirila v sredo, 16. avgusta. Dodaten teden bo potrošila za manevriranje in druge priprave na spust. Predvidoma 21. avgusta bo pristala v bližini kraterja Bugoslavski na območju južnega pola. Delovala bo predvidoma eno leto. Njen temeljni namen je preizkus pristajalne opreme, sicer pa je opremljena z osmimi instrumenti. Fotografirala bo okolico, z robotsko roko (in domnevno tudi z vrtalnikom) jemala vzorce, analizirala kemično sestavo prsti, še posebej iščoč vodo, ter merila plazmo in žarke gama v okolici. Več o instrumentih na spletni strani ruske akademije znanosti ali tukaj. Masa vesoljskega plovila je na začetku znašala 1,6 tone z gorivom vred, 30 kilogramov je znanstvenih instrumentov.

Luna-25 je prva lunarna sonda v sodobni Rusiji. Roskozmos jo opisuje kot naslednika sovjetske sonde Luna-24, ki je leta 1976 uspešno pridobila in na Zemljo dostavila 170 gramov lunarnega prahu.

Generalni direktor ruske vesoljske korporacije Roskozmos Jurij Borisov je za TASS razkril časovnico prihodnjih misij: Luna-26 (2027), Luna-27 (2028), Luna-28 pa leta 2030 ali pozneje. Zatem bodo začeli postavljati lunarno bazo skupaj s Kitajsko.

Indijsko železo v ognju

Okoli Lune kroži tudi indijska sonda Čandrajan-3 (Chandrayaan-3), ki je sicer bila izstreljena že sredi julija. Pristajalni modul Vikram in rover Pragjan (Pragyaan) bosta prav tako na območju južnega pola pristala predvidoma 23. avgusta. Več o Čandrajanu-3 tukaj.

Pristanek na Luni ni mačji kašelj; v zadnjih letih smo bili priča seriji propadlih poskusov. Izraelci so se držali za glave ob Berešitu (2019), sledil je indijski Čandrajan-2, nazadnje pa so opravičila javnosti delili Japonci z misijo Hakuto-R (poglavje 3). Veliko bolje gre Kitajcem, ki so v zadnjih desetih letih zmogli kar tri (odprave Čang'e 3, 4 in 5).

2. Vse več dela za SpaceX

Ameriško podjetje SpaceX je v sredo s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstrelilo raketo Falcon 9 z 22 sateliti Starlink 1.5. Prva stopnja je pristala, v vesolju je bila trinajstkrat.

Video 1: Posnetek misije Starlink

Kmalu naslednji polet Starshipa

SpaceX je po poročanju medija ArsTechnica opravil preiskavo prvega testnega poleta izstrelitvenega sistema Starship (ki se je končal z eksplozijo). Poročilo bo pregledala ameriška Zvezna agencija za letalstvo (FAA). Če bo z njim zadovoljna, se lahko kaj kmalu nadejamo novega poleta. Po strokovnih medijih je brati ugibanja o prvi polovici septembra. SpaceX že ima pripravljeno naslednjo raketo Starship, popravil je tudi izstrelišče in namestil vodni sistem za dušenje hrupa in pritiska (poglavje 5).

Starship je načrtovani izstrelitveni sistem nove generacije z nosilnostjo več kot sto ton tako v nizkozemeljsko tirnico kot globoko v Osončje in – po napovedih podjetja – občutno nizko ceno; prav tako bo v celoti večkrat uporaben. Služil bo tudi kot lunarni pristajalnik Nasinega programa Artemis.

SpaceX-ove finance

O poslovanju SpaceX-a je znanega bolj malo. Pred kratkim pa se je ameriški medij Wall Street Journal dokopal do nekaterih dokumentov, ki kažejo, da je SpaceX v prvem četrtletju letos ustvaril 55 milijonov dolarjev dobička ob 1,5 milijarde dolarjev prometa. To so dobre novice za podjetje, ki je lani ustvarilo 559 milijonov minusa, leto predtem pa celo 968 milijonov. Dobiček je še posebej presenetljiva novica ob dejstvu, da SpaceX zadnje čase divje "kuri" denar za Starship. Razvoj supertežkonosilne rakete je namreč nekaj, kar si celo največje vesoljske sile sveta – države – težko privoščijo. Poleg tega množično izstreljuje satelite Starlink, tudi po večkrat na teden, kar je ogromen strošek.

SpaceX je v drugem letošnjem četrtletju v vesolje dostavil kar 214 ton tovora, kar je več kot ves preostali svet tukaj. Več v poročilu zasebnega analitičnega podjetja Bryce (PDF).

3. Rusija razvija večkrat uporabno raketno stopnjo Krilo-SV

Rusija je izdelala prototip večkrat uporabne raketne stopnje Krilo-SV (Krylo-SV) in ga bo preizkusila že prihodnji mesec, poroča medij Aviation Weekly. Prototip je s šestimi metri precej manjši od načrtovane končne različice. Prihodnji mesec bo odvržen s helikopterja z višine treh kilometrov. S tem bodo preizkusili njegova krila, zmožnost jadranja in pristajanja.

Krilo-SV – kot pove že ime – ubira drugačen pristop k večkratni uporabnosti. Namesto navpičnega zaviranja in pristajanja z motorji, kot to počne Falcon 9, bo Krilo-SV pristajalo vodoravno, tako kot letala.

Predvidoma leta 2025 bodo izdelali dvakrat večji prototip, ga izstrelili do višine 110 kilometrov, nakar se bo moral vrniti na izstrelišče in pri tem premeriti 400 kilometrov.

Končna različica bo opremljena z drugo stopnjo in bo zmogla prenesti 600 kilogramov tovora v nizkozemeljsko tirnico.

Rusija razvija tudi večkrat uporabno raketo Sojuz-7 oziroma Amur, ki bo pristajala navpično, gnal pa jo bo metan. Prvi polet je predviden za leto 2028. Zmogla bo prenesti od 10 do 13 ton tovora v nizko orbito okoli Zemlje. Načrtovana cena posamične izstrelitve je zgolj 20 milijonov evrov. Gre za ruski odgovor na izziv Falcona 9.

4. Dve kitajski izstrelitvi

Kitajsko podjetje ExPace je v ponedeljek s Šičanga (Xichang) izstrelilo raketo Kvajdžov-1A (Kuaizhou-1A), z njo pa pet satelitov HeDe-3, namenjenih ladijskim komunikacijam, piše Šinhua (Xinhua).

Kvajdžov-1A je raketa na trdo gorivo, osnovana na kitajskih balističnih raketah. V soncesinhrono tirnico na višini 700 kilometrov pošilja do 200 kilogramov tovora. Od leta 2013 je poletela 27-krat s tremi neuspehi.

V nedeljo pa se je s Šičanga dvignila raketa Dolgi pohod-3B, ki je v geosinhrono tirnico odtovorila radarski satelit L-SAR4 01, piše Šinhua.

Raketa Dolgi pohod-3B je visoka 55 metrov in dolga 3,3 metra. Ima dve stopnji in več stranskih potisnikov na hidrazin ter tretjo stopnjo na vodik. Zmogljivost: 11,5 tone v nizkozemeljsko tirnico. Od leta 1996 je poletela 91-krat in štirikrat zatajila.

5. Virgin Galactic opravil drugo turistično pot do vesolja

Podjetje britanskega multimilijarderja Richarda Bransona Virgin Galactic je prejšnji četrtek z izstrelišča v puščavi Nove Mehike uspešno izvedlo dolgo pričakovano turistično pot z raketnim letalom, ki je visoko v nebo in nazaj na Zemljo popeljalo tri potnike, piše Slovenska tiskovna agencija.

Junija je Virgin Galactic poslal na rob vesolja pripadnike italijanske vojske in znanstvenike, tokrat pa so tja poleteli prvi turisti, ki so plačali za vozovnico.

Nekdanji britanski olimpijec Jon Goodwin, ki je star 80 let in ima Parkinsonovo bolezen, je pred 18 leti za vozovnico plačal 200.000 ameriških dolarjev. Te zdaj po novem stanejo 450.000 dolarjev.

Na pot z misijo Galactic 02 sta šli tudi zmagovalki žreba – 46-letna Keisha Schahaff in njena 18-letna hči Anastatia Mayers.

Potniki so z letalom, nato pa še z raketo, poleteli do višine približno 85 kilometrov, kjer so si lahko odpeli varnostne pasove, občutili breztežnost in si za nekaj minut ogledali Zemljo.

Virgin Galactic je prodal že 800 vozovnic za prihodnje polete, ki jih bo podjetje predvidoma izvajalo mesečno.

Virgin Galactic se hvali s poleti v vesolje, s čimer se vsi ne strinjajo. Ameriška vojska in Nasa mejo vesolja postavljata pri 50 miljah oziroma 80 kilometrih nadmorske višine, večina preostalega sveta pa ima kot mejo vesolja 100 kilometrov, torej Karmanovo črto (pojasnilo organizacije FAI tukaj).

Ameriška zvezna agencija za letalstvo (FAA) sicer od leta 2021 ne podeljuje več t. i. astronavtskih kril ljudem, ki letijo nad višino 50 milj oziroma 80 kilometrov, in to prav zaradi naraščajoče množice vesoljskih turistov.

6. NOTICE:

7. Vrhunec meteornega roja Perzeidov poskrbel za prelepe zvezdne utrinke

Sorodna novica Vrhunec meteornega roja Perzeidov poskrbel za prelepe zvezdne utrinke

V noči na 13. avgust je bilo na nebu vidno največje število meteorjev vsakoletnega meteornega roja Perzeidov, ki veljajo za najhitrejše in najsvetlejše. Opazovanja solza svetega Lovrenca ni motila niti svetloba Lune, je v članku pisal MMC. Perzeidovi meteorji so majhni kosi kometa Swift Tuttle, ki obkroži Sonce vsakih 133 let. Koščki zažarijo, ko z veliko hitrostjo potujejo čez Zemljino ozračje, po podatkih Nase pa jih na našem planetu opazujemo že 2000 let. Ime Perzeidi izhaja iz ozvezdja Perzej, saj se zdi, da izhajajo iz tega dela neba.

V Evropi so Perzeidi znani tudi kot solze svetega Lovrenca, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc – to je 10. avgusta. Vsako leto je meteorni roj Perzeidov, ki veljajo za najhitrejše in najsvetlejše meteorje, namreč dejaven med 17. julijem in 24. avgustom. Njegov vrhunec je zelo širok, zato jih lahko opazujemo več noči zaporedoma, največje število vidnih meteorjev pa je letos nebo razsvetlilo v noči na 13. avgust in tako poskrbelo za veliko zvezdnih utrinkov, ki bodo uresničili marsikatero željo.

Predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna je pred večernim opazovanjem meteorskega roja zapisal, da zanj ni potrebna posebna oprema, najbolje pa se je umakniti od mestnih luči, dobrodošla so tudi toplejša oblačila. Letošnje opazovanje je potekalo nekaj dni pred mlajem, zato Luna, ki je vzšla v nedeljo zjutraj okoli 2.30, večji del noči ni motila opazovanja. Tudi po Luninem vzhodu je bilo osvetljeno le okoli sedem odstotkov nam vidnega dela njenega površja. Ponoči so bili vidni še planeti Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.

8. Sledi letnih časov na Marsu?

Nasino samohodno vozilo Curiosity je na Marsu našlo sledi domnevnega cikla mokrih in suhih obdobij. V prastarem blatnem dnu je zaznalo šesterokotne vzorce razpok. Vzorci so se skozi milijarde let ohranili zaradi zaščitne skorje iz soli oziroma sulfatov. Zaplata z omenjenim vzorcem je v kraterju Gale, na področju, ki ga je Curiosity obiskal že leta 2021. Znanstveniki menijo, da bi lahko nastala zaradi letnih časov v obdobju, ko je bil Mars še bogat z vodo. Precej podrobneje tukaj in v reviji Nature.

Curiosity je "starejši brat" roverja Perseverance. Po Marsu se potika že od leta 2012.

9. Vzpostavljen stik z Voyagerjem 2

Nasa je po skoraj mesecu dni vzpostavila stik s staro sondo Voyager 2.

Komunikacija je bila prekinjena enkrat po 21. juniju (poglavje 8). Takrat so inženirji Voyagerju 2 poslali serijo ukazov in ga po nesreči preusmerili tako, da je njegova antena molela 2 stopinji stran od Zemlje, kar je pri kar 20 milijardah kilometrov oddaljenosti neugodno. Sonda ima za takšne primere vgrajeno logiko, da se večkrat letno samodejno obrne k domačemu planetu. To bi se zgodilo 15. oktobra – če jo ne bi zagodla še kakšna napaka. V tem primeru bi lahko bil Voyager 2 izgubljen.

K sreči se je vse skupaj razrešilo precej prej. 1. avgusta je Nasin sistem anten DSN zaznal telemetrijski signal Voyagerja 2. Signal je bil prešibek, da bi lahko iz njega razbrali podatke, je pa Nasi dal upanje, da so komunikacije še vsaj približno mogoče. Tako je Nasa 4. avgusta proti Voyagerju 2 usmerila več anten in izvedla "medzvezdni krik". Poslala je močan signal in upala, da ga bo sondina antena razbrala. Po 37 urah, kolikor zahtevajo povratne komunikacije, je Voyager 2 pozitivno odgovoril. Zdaj je pravilno usmerjen in dobro deluje, sporočajo z Nasinega JPL-ja.

Voyager 2 je bil izstreljen leta 1977, obletel planete Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Leta je 2018 vstopil v medzvezdni prostor. Oddaljen je 20 milijard kilometrov in še kar drvi ven s hitrostjo 55 tisoč kilometrov na uro (glede na Sonce), oziroma približno 15 kilometrov na sekundo. Voyager 1 je oddaljen še štiri dodatne milijarde kilometrov in deluje dobro.

10. Najbolj oddaljena odkrita zvezda do zdaj

Vesoljski teleskop James Webb je analiziral Earendel, najbolj oddaljeno do zdaj odkrito zvezdo. Njena svetloba je do nas potovala 12,9 milijarde let, a ker se vesolje pospešeno širi, je zdaj oddaljena 28 milijard svetlobnih let – če še obstaja.

Zvezda Earendel – oziroma WHL0137-LS – je bila odkrita lani s Hubblovim teleskopom, in sicer s pomočjo gravitacijskega lečenja. Vmes med nami in oddaljeno zvezdo je namreč ogromna jata galaksij WHL0137-08, ki s svojo maso močno ukrivlja prostor-čas in tako izostruje oddaljene objekte. Med njimi je tudi galaksija Sunrise Arc, v kateri je Earendel.

Kaj je o zvezdi ugotovil Webb? Earendel je zvezda tipa B oziroma modro-bela orjakinja, več kot dvakrat bolj vroča od Sonca in milijonkrat svetlejša. Verjetno ima sosedo, nekoliko hladnejšo in bolj rdečo zvezdo. Podrobneje tukaj.

Prejšnja rekorderka se imenuje MACS J1149+2223 Lensed Star-1 oziroma Ikar z 9,3 milijarde svetlobnih let. Z Webbom so pred kratkim našli še eno zelo oddaljeno zvezdo, Quyllur, rdečo velikanko tri milijarde let po prapoku.

Video: Lanski Hubblov pojasnilnik

11. Masivni Abell 3322

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo jate galaksij Abell 3322, ki tudi pogosto služi kot priročna težnostna leča. Abell 3322 je oddaljen 2,6 milijarde svetlobnih let, je pa v ozvezdju Slikarja. Podrobneje tukaj.

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 21. avgust – Progres MS-22 – odklop z MVP-ja

Ponedeljek, 21. avgust – Luna-25 – poskus pristanka na Luni

Torek, 22. avgust – Falcon 9 – Starlink

Sreda, 23. avgust – Čandrajan-3 – poskus pristanka na Luni

Sreda, 23. avgust – Falcon 9 – Starlink

Sreda, 23. avgust – Sojuz-2.1a – Progres MS-24

Sobota, 26. avgust – Falcon 9 – Crew-7

Sobota, 26. avgust – HII-A – XRISM