Bolje kot prepoved je ozaveščanje ljudi o pasteh na spletu, pravi Božič. Foto: EPA
Bolje kot prepoved je ozaveščanje ljudi o pasteh na spletu, pravi Božič. Foto: EPA
Računalnik
Mladi so se pred približno 15 leti ukvarjali z raziskovanjem delovanja tehnologije. Danes jih je večina uporabnikov, le manjši odstotek raziskuje njeno drobovje. Foto: BoBo
Infodrom: Skupaj za prijaznejši splet
Sodobna tehnologija omogoča vdore v zasebnost

Težave pri mladih na spletu nastajajo zaradi velike izpostavljenosti komunikacijskim tehnologijam, kjer pravila, ki nastajajo pri vsaki človeški komunikaciji, še šepajo in so šele v nastajanju, je za MMC pojasnil Gorazd Božič z nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (SI-Cert).
Včasih so na omenjenem centru spletno objavo kočljivih posnetkov zaznavali kot veliko težavo, a se to spreminja. Tudi mladi se namreč začenjajo zavedati, da je to težava. Tako se že vzpostavlja odnos do tega, kaj je za javno objavo in kaj ne, poleg tega pa se zavedajo, da je treba pri uporabi družabnih omrežij vklopiti določene nastavitve zasebnosti.
"Če pogledamo priljubljenost uporabe Snapchata, ki je namenjen ravno temu, da se posnetki izbrišejo po kratkem času, kaže ravno na to, da se ljudje zavedajo, da so nekatere zadeve namenjene le nekaj ljudem znotraj komunikacijskega kroga," je pojasnil Božič. Širi se torej zavedanje, ne le med mladimi, da so vprašanja, kje se hranijo podatki, ali imamo dostop do njih, pomembna. Ljudje se torej tudi zavedajo, da "brezplačne" storitve na spletu niso brezplačne, saj jih plačamo s svojimi osebnimi podatki.

Ni nujno, da se bo zgodilo, a previdnost je potrebna
Glede kraje identitete pa je poudaril, da je treba na to vseeno trezno pogledati. Samo zato, ker se nekaj lahko zgodi, ni nujno, da se bo. Kajti nekdo, ki se odloči za takšno dejanje, kljub njegovi relativni enostavnosti, se mora poleg tega odločiti, da bo postal kriminalec. Tega pa kar vsak ni pripravljen storiti. Kljub temu je treba ljudi opozarjati na spletne pasti, kar je po njegovem mnenju veliko boljši nasvet kot npr. reči, prepovejmo določeno spletno storitev.

Zato uporabnikom priljubljenih brezplačnih spletnih storitev, kot je npr. Gmail, svetuje, naj ga ne uporabljajo na javnih računalnikih, saj ne vedo, kakšna programska oprema je vse nameščena na njih. Na odprtih omrežjih naj preverijo, da je povezava res varna, vsake toliko časa pa naj si pošto z Gmaila skopirajo na osebni računalnik.
Poslovni uporabniki pa naj si zakupijo spletno domeno v Sloveniji in tu poiščejo tudi ponudnika spletne pošte, za primer, da jim kdo prevzame nadzor nad njihovim spletnim nabiralnikom in izbriše vso pošto. V tem primeru je veliko bolj enostavno dvigniti telefon in poklicati ponudnika v Slovenijo, ki bo zadevo rešil v nekaj minutah, kot pa se prepustiti na milost in nemilost Googlovi službi za uporabnike, ki jo je možno kontaktirati le prek spletnega obrazca, je nanizal. Ob tem je dodal, da če vas skrbijo algoritmi, ki iz vaše spletne pošte ali objav pobirajo podatke, potem je bolje, da te storitve nehate uporabljati.
Digitalni domorodci, a s premalo izkušnjami
Opozoril je tudi na past, da se mlade in otroke obravnava kot digitalne domorodce in zaradi tega vešče vseh pasti novih tehnologij. "Mladi vseeno nimajo izkušenj, s kom vse lahko komunicirajo prek spleta. To so izkušnje, ki jih dobimo z leti. To je velikokrat tudi alibi za odrasle, ki si rečejo 'te tehnologije pa ne poznamo, saj jo otroci obvladajo' in se jim potem s tem ni treba ukvarjati," je izpostavil in dodal, da vsi mladi tudi niso strokovnjaki za enkripcijo, raziskovanje delovanja tehnologije pa se je umaknilo njeni uporabi. Vseeno pa so hitrejši pri razumevanju tega, kako kakšna tehnologija deluje, se je strinjal.

Soočajo se tudi z bolj specifičnimi težavami, kot je ustvarjanje lažnih profilov in medvrstniško nasilje na spletu. Če se torej kdo sooči s takšno težavo, Božič opominja, da je hitrost še vedno pomembna, zato se je treba čim prej obrniti na nekoga – bodisi na starše bodisi na spletno stran Centra za varnejši internet in točko osveščanja o varni rabi interneta, www.safe.si. Tam bodo pogledali, za kakšno težavo gre in kako težavo rešiti, je še sklenil Božič.

Več dogodkov o varnosti na spletu
Danes sicer več kot 100 držav z vsega sveta ponovno obeležuje dan varne rabe interneta, piše STA. Ob tem se bo zvrstilo več različnih aktivnosti, vse pa letos potekajo pod krovnim sloganom Skupaj za prijaznejši internet! Glavni namen današnjega dne je promocija varne in odgovorne rabe tehnologije, predvsem med otroki in mladostniki.

Safe.si danes tako ob 14. uri organizira spletni seminar na temo spletnega ugleda. Začel se bo ob 14. uri in bo trajal eno uro. Dostopen na spletni povezavi https://eun.adobeconnect.com/meeting_30308/ prek programa Adobe Connect. Zainteresirani za sodelovanje potrebujejo individualen dostop do računalnika, internetni dostop, mikrofon in slušalke.

Center za varnejši internet je poleg tega pripravil nov izobraževalni videoposnetek Rešitve vseh spletnih zagat na enem mestu. Video predstavlja različne položaje, v katerih se znajde družina ob uporabi spleta. Pripravili so tudi nova izobraževalna gradiva, in sicer tako imenovana drevesa odločanja, ki lahko pomagajo pri različnih spletnih dilemah, od tega, kdo je spletni prijatelj ali kaj narediti v primeru nadlegovanja na spletu do vprašanja, ali objaviti posnetek prijatelja na spletu.

Strokovnjaki z Arnesa so medtem pripravili videogradiva o varni rabi spleta za osnovnošolce in srednješolce, ki se lahko uporabljajo doma samostojno ali pa v šoli kot metoda obrnjenega učenja. V pripravi pa je tudi vodič za starše o storitvi Instagram.

Infodrom: Skupaj za prijaznejši splet
Sodobna tehnologija omogoča vdore v zasebnost