Zahvalni govor v predsedniški palači je v imenu nagrajencev pripravil dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. Foto: Televizija Slovenija
Zahvalni govor v predsedniški palači je v imenu nagrajencev pripravil dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. Foto: Televizija Slovenija

V letu pandemije covida-19 tudi tradicionalne podelitve Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih priznanj in nagrad ter priznanja ambasador znanosti ni bilo. Namesto slavnostne prireditve so nagrajence predstavili v dokumentarnem filmu Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020, ki je bil ob 20. uri predvajan na 2. programu TV Slovenija.

Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020, dokumentarni film

Vrhunski dosežki na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Zoisova nagrada in Zoisovo priznanje sta najvišja državna nagrada in najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, podeljujejo ju vsako leto od leta 1998, in sicer ob obletnici rojstva podjetnika, mecena in raziskovalca Žige Zoisa.

Zoisovo nagrado podelijo za življenjsko delo raziskovalca oziroma raziskovalke, ki se je s svojim delom izjemno uveljavil na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti oziroma za vrhunske dosežke tam. Zoisovo priznanje pa podelijo za pomembne dosežke.

"Na področju znanosti je sled pustil v teoriji sintranja v prisotnosti tekoče faze, ki je osnovna tehnologija za pripravo keramičnih izdelkov od opek do izjemno kompleksnih elementov v elektrotehniki. Pred skoraj tridesetimi leti je okrog sebe izbral skupino mladih in z njimi začel v Sloveniji pionirsko delo na področju litijevih baterij. Danes je Slovenija tudi po njegovi zaslugi med vodilnimi na svetu," je o prof. dr. Stanislavu Pejovniku zapisano v obrazložitvi nagrade.

"Tamara Lah Turnšek je od začetnega izrednega odkritja na področju biokemije, novega proteoliznega encima, tako imenovanega katepsina S, vedno bolj prehajala v biomedicinske raziskave – od vnetnih procesov do rakavih obolenj. Danes je osredotočena na razumevanje malignosti možganskih tumorjev. Od samega začetka se je v raziskavah uspešno povezovala s kliničnimi oddelki in laboratoriji na ljubljanskem onkološkem inštitutu in centri za raziskave raka v Evropi, ZDA in Braziliji," pa je zapisano pri nagrajenki.

V odboru uveljavljeni raziskovalci

Puhovo nagrado pa podelijo za življenjsko delo posameznika, ki se je s svojimi dosežki v celotnem življenjskem obdobju izjemno uveljavil ter s tem prispeval h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v Sloveniji. Puhovo priznanje medtem podeljujejo za pomembne dosežke na področju razvojne dejavnosti s področij naravoslovja, tehnike, ved o življenju, humanistike in družboslovja.

Za pomembne dosežke pri promociji in razvoju slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini pa podeljujejo tudi priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.

Nagrade in priznanja podeljuje odbor za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje vlada izmed uveljavljenih raziskovalcev. Kandidate za člane odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci.

Seznam letošnjih nagrajencev:

Zoisova nagrada za življenjsko delo:
Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije:
Prof. dr. Boštjan Kobe

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:
Prof. dr. Barbara Malič

Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije:
Prof. dr. Gregor Anderluh

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij:
Prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri raziskovanju slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom:
Izr. prof. dr. Kozma Ahačič

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu:
Prof. dr. Katarina Čufar

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev:
Prof. dr. Boris Kryštufek

Zoisovo priznanje za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike:
Izr. prof. dr. Lara Lusa

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi:
Prof. dr. Samo Kralj

Zoisovo priznanje za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo:
Prof. dr. Miha Škerlavaj

Puhova nagrada za življenjsko delo:
Prof. dr. Janez Trontelj

Puhova nagrada za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov:
Dr. Janko Petrovčič

Puhovo priznanje za inovativno tehnologijo povečanja izkoristka primarnega goriva za potrebe visokotemperaturnega ogrevanja:
Prof. dr. Darko Goričanec