Greenpeace zahteva umik gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po vsem svetu. Foto: RTV SLO
Greenpeace zahteva umik gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po vsem svetu. Foto: RTV SLO
Preizkus je bil opravljen na miših. Foto: EPA

Miši, hranjene z gensko spremenjeno koruzo, so imele v tretji in četrti generaciji manj potomcev, in te razlike so bile statistično značilne. Miši, hranjene z gensko nespremenjeno koruzo, pa so se razmnoževale bolj uspešno. To lahko pripišemo razliki v viru hrane, Greenpeace v sporočilu za javnost povzema ugotovitve profesorja za veterinarsko medicino na Univerzi na Dunaju in vodilnega avtorja študije Jürgena Zentka.

Učinkujejo kot kontracepcija
"Zdi se, da gensko spremenjena živila učinkujejo kot kontracepcija in potencialno lahko privedejo do neplodnosti - če to ni zadosten razlog za zaprtje celotne biotehnološke industrije enkrat za vselej, res ne vem, na kakšne vrste nesrečo čakamo," navajajo v Greenpeaceu strokovnjaka s področja genskega inženiringa pri Greenpeace International Jana van Akena. "Igranje genetske rulete z lastnimi prehranskmi pridelki je kot igranje ruske rulete s potrošniki in javnim zdravjem," še dodajajo.

Avstrijski znanstveniki so z laboratorijskimi mišmi izvedli več dolgoročnih poskusov hranjenja v 20 tednih. Ena izmed študij je bila t. i. reproduktivna ocena z večkratnim vzrejnim poskusom, v kateri je enaka starševska generacija večkrat rodila večje število mladičev. Starše so krmili s hrano, ki je vsebovala 33 odstotkov gensko spremenjene vrste koruze ali zelo sorodno negensko spremenjeno vrsto. Pri miših, ki so bile hranjene z gensko spremenjeno koruzo, so v primerjavi s kontrolno skupino ugotovili statistično občutno zmanjšanje števila mladičev in njihove teže v tretji oz. četrti generaciji mladičev.

Greenpeace zahteva umik gensko spremenjenih živil
Ta vrsta gensko spremenjene koruze pripada Monsantu in je tolerantna za herbicide in odporna proti določenim zajedavcem. Za gojenje in uporabo v prehranjevalne namene je bila odobrena v različnih državah, vključno z Argentino, Japonsko, Filipini in Južnoafriško republiko. V Mehiki in Evropski uniji pa je odobrena za uporabo za živila in krmo.

"Ta študija je še en primer, da ni mogoče jamčiti za prehransko in krmno varnost gensko spremenjenih rastlin in živil. Reproduktivna toksičnost te gensko spremenjene koruze je bila popolnoma nepričakovan rezultat, toda zakonodajalci po vsem svetu so to gensko spremenjeno koruzo imeli za enako varno kot gensko nespremenjene sorte - kar je potencialno uničujoča napaka," še opozarjajo v Greenpeace.