Planet Uran, kot ga je leta 1986 posnel Voyager 2. Foto: NASA/JPL-Caltech
Planet Uran, kot ga je leta 1986 posnel Voyager 2. Foto: NASA/JPL-Caltech

"Da, če bi leteli prek oblakov Urana, bi zavohali ta oster oziroma grozen vonj," je povedal strokovnjak za planetologijo z univerze v angleškem Leicestru. S pomočjo spektrografa na teleskopu Gemini North na Havajih v vrhovih oblakov so zaznali kemične sledi vodikovega sulfida, piše Slovenska tiskovna agencija.
Raziskava je objavljena v Nature Astronomy.

To sicer za znanstvenike ni popolno presenečenje, saj je že opazovanje v 90. letih prejšnjega stoletja nakazalo, da bi lahko ta plin pronical globlje v Uranovo atmosfero. Vendar pa ga niso zaznali.

Sestava oblakov pa ne kaže samo na značilen vonj, ampak govori tudi o značilnostih sončnega sistema v zgodnjih obdobjih. Zaradi oblakov iz vodikovega sulfida se namreč Uran razlikuje od plinskih orjakov Jupitra in Saturna, pri katerih so vrhovi oblakov večinoma sestavljeni iz amoniaka.

Vodikov sulfid zmrzuje pri nižjih temperaturah kot amoniak. Tako je bolj verjetno, da so bili ledeni kristali tega sulfida v odročnejših krajih zgodnjega sončnega sistema presežni in so se prilepili na nove planete. To nakazuje, da sta se ledena orjaka Uran in Neptun oblikovala na daljši razdalji od Sonca kot Jupiter in Saturn. "To pomeni, da se ledeni orjaki oblikujejo nekoliko drugače kot plinski," je po poročanju STA še povedal Fletcher.