Če bo pristanek uspešen, naj bi stik Phoenixa z Marsom izgledal kot tale umetniška slika. Foto: Nasa
Če bo pristanek uspešen, naj bi stik Phoenixa z Marsom izgledal kot tale umetniška slika. Foto: Nasa
Misija na Mars je stala 420 milijonov dolarjev, Phoenix pa naj bi vzorce površja zbiral tri mesece. Foto: Nasa

Nasino plovilo so proti Marsu izstrelili avgusta lani, v ponedeljek pa ga čaka najbolj nevaren del poti - izredno tvegan pristanek. Phoenix je opremljen z robotsko roko, s katero bodo znanstveniki pod površjem severnega pola Marsa skušali izkopati vzorce zemlje in ledu, v katerih bi našli morebitne, do zdaj najbolj jasne, dokaze za obstoj primitivnih oblik življenja.

Ameriška vesoljska agencija se je za misijo Phoenix odločila, potem ko je vesoljska sonda Odyssey med kroženjem okoli Marsa leta 2002 odkrila led na površju severnega tečaja. Pet plovil, ki je do zdaj pristalo na Marsu, je blizu ekvatorja odkrilo sledove vode v preteklosti, vendar pa tam ni bilo sledi o ledu pod površjem.

Iskanje dokazov za življenje
Znanstveniki so se odločili, da bodo led iskali na severnem tečaju in morebiti našli vzporednice z Zemljo, kjer se v plasteh arktičnega ledu skriva zgodovina podnebnih sprememb našega planeta. "To je tam, kjer je zgodovina življenja ohranjena v najčistejši obliki - organske molekule in celični bakterijski mikrobi in tako dalje," pojasnjuje planetarni geolog Peter Smith, ki vodi Phoenixovo znanstveno ekipo. "Sprašujemo se, ali to drži tudi na Marsu."

Phoenix ne bo iskal neposredne sledi življenja, ampak bo skušal odkriti, če je bil led na Marsu kadar koli voda, ki je poglavitna za nastanek življenja. Med napravami na plovilu so tako tudi majhne pečice, s pomočjo katerih se bo opravila kemična analiza ledu, ki naj bi razkrila procese za nastanek trenutnega stanja ledu. "Prihodnjim misijam bomo prepustili nalogo, da odkrijejo, kdo živi tam," je malce v šali, malce zares dejal Smith.

Tvegan stik z Marsom
Da je pristanek na Marsu zelo tvegan, dokazuje prejšnjih 11 misij vesoljskih plovil proti planetu od leta 1971, od katerih jih je uspešno pristalo le pet. Phoenix je za pot do Marsa potreboval deset mesecev, vendar pa je misija ključno odvisna le od sedmih minut, kolikor naj bi jih bilo potrebnih za pristanek. Znanstevniki pri Nasi so jih poimenovali kar "sedem minut groze".

Plovilo bo v zgornjo plast atmosfere Marsa vstopilo s hitrostjo 5,7 kilometra na sekundo, nato pa mora z nizom manevrov upočasniti hitrost na raven hitre hoje in varno pristati na površju. Kontrolorji v Nasinem centru bodo nato v 15 minutah izvedeli, ali lahko odprejo šampanjce, ali pa pokopoljejo tudi to misijo.

G. V.