Sobota je v Cernu minila v znamenju pošiljanja protonov v 27 kilometrov dolgo krožno cev in prizadevanj, da bi bilo 'življenje' žarkov protonov čim daljše. Foto: EPA
Sobota je v Cernu minila v znamenju pošiljanja protonov v 27 kilometrov dolgo krožno cev in prizadevanj, da bi bilo 'življenje' žarkov protonov čim daljše. Foto: EPA
Cern
Inženirji se bodo osredotočili na pripravo naprave za prve nizkoenergetske trke, ki naj bi se zgodili v naslednjih od desetih do petnajstih dneh. Foto: EPA

Cernov direktor za pospeševalnike Steve Myers je dejal, da je trkalnik v nekaj urah naredil več kot lani v petih dneh. Dodal je, da je dodatno leto, ki so ga imeli na voljo, znanstvenikom dalo dovolj časa za nadgradnjo naprav in programske opreme. James Gillies, direktor za komuniciranje, je dejal, da je bilo zaenkrat vse precej pozitivno, znanstvenike pa zdaj čaka trdo delo, a v prihodnjih dneh ne pričakujejo zgodovinskih dosežkov.

Sobota je tako minila v znamenju pošiljanja protonov v 27 kilometrov dolgo krožno cev in prizadevanj, da bi bilo "življenje" žarkov protonov čim daljše. Za zdaj je najdaljša doba pol ure, kar je za začetek precej dobro, ocenjuje Gillies. V prihodnje želijo doseči, da bo en žarek po cevi krožil tudi od 10 do 12 ur, a za to bo potrebnega še veliko precej natančnega dela. Inženirji se zdaj dogovarjajo, ali bi ta teden trkalnikovo energijo povečali na največ doslej, to je na 1,2 trilijona elektronvoltov.

V 15 dneh prvi nizkoenergetski trki
Do zdaj je podobno veliko energijo dosegel le pospeševalnik Tevatron v Chicagu, ki deluje malenkost pod trilijonom elektronvoltov. Načrt sicer za zdaj ni preveč verjeten, zato se bodo inženirji raje osredotočili na pripravo naprave za prve nizkoenergetske trke, ki naj bi se zgodili v naslednjih od desetih do petnajstih dneh.

Napredek pri ponovnem zagonu naprave je bil hitrejši, kot so pričakovali. Pričakovali so, da bodo inženirji prvi žarek protonov poslali v cev v soboto ob šestih zjutraj, a sta žarka v nasprotnih smereh potovala že v petek opolnoči.

V 14 mesecih zamenjali številne superprevodne magnete
Kot je znano, je namen pospeševalnika s trki delcev poustvariti razmere, kakršne so bile nekaj trenutkov po velikem poku. V okviru raziskave bodo znanstveniki skušali najti tudi dokaze o Higgsovem delcu (bosonu), ki bo pojasnil, zakaj imajo stvari maso. Septembra lani je bil pospeševalnik delcev zagnan prvič, a so morali pospeševalnik po le devetih dneh delovanja ustaviti zaradi uhajanja tekočega helija, ki je povzročil kratek stik. V času 14-mesečnega popravila je bilo treba zamenjati številne velike superprevodne magnete, ki delcem dajejo pospešek.