Raziskovalci so z blokado specifičnega tipa imunske molekule opazili spremembo v vedenju miši. Foto: BoBo
Raziskovalci so z blokado specifičnega tipa imunske molekule opazili spremembo v vedenju miši. Foto: BoBo

Gre za prelomno odkritje, ki odpira številna vprašanja, povezana s človekovim vedenjem. Odkritje pomeni, da imunski sistem neposredno vpliva in tudi nadzoruje družbeno obnašanje miši, kot je recimo želja po interakciji z drugimi mišmi, poroča Science Daily.

"Domnevali smo, da sta delovanje možganov in imunskega sistema ločena pojava, zdaj pa vemo ne le, da sta povezana, temveč tudi, da lahko določen razvoj vedenjskih vzorcev povežemo z reakcijo imunskega sistema na specifične patogene," je pomen odkritja izpostavil predstojnik oddelka za nevroznanost na UVA Jonathan Kipins.

Raziskovalci so odkrili, da je interferon gama ključnega pomena pri obnašanju tako človeka kot tudi različnih vrst živali. Blokada interferona gama pri miših je namreč povzročila, da so postali določeni predeli možganov hiperaktivni, miši pa manj družabne. Vrnitev interferona gama pa je vedenje miši povrnila v običajno.

Odkritje ponuja novo izhodišče za proučevanje nevroloških in psihiatričnih motenj, čeprav raziskovalci opozarjajo, da so razlogi za bolj razširjene motnje, kot je denimo avtizem, najverjetneje precej kompleksnejši, da bi jih lahko uspeli povezati zgolj z eno molekulo. Je pa odkritje začrtalo nove poti za raziskovanje in razumevanje človeškega vedenja.

Raziskovalci oddelka za nevroznanost na UVA so že lani poskrbeli za odkritje neposredne povezanosti možganov in limfnega sistema. Odkritje je tlakovalo pot k novim raziskavam o povezavah med možgani in imunskim sistemom.