Kot je na novinarski konferenci dejal direktor Arnesa Marko Bonač, ima podatkovni center tri glavne namene. "Prvi namen je to, da bo tukaj gostoval prihodnji superračunalnik, ki ga je Slovenija dobila oziroma ga bo dobila, prijava na razpis je bila uspešna, drugi cilj je, da bo tukaj shramba raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost, in tretji cilj je, da bodo tu lahko raziskovalne institucije in univerze ustavile ter gostovale s svojo opremo," je pojasnil. Ob tem se je zahvalil ministrstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo, Dravskim elektrarnam Maribor in sodelavcem z Arnesa.

Papič: Prehajamo v drugo fazo tega projekta

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v uvodu dejal, da z odkritjem temeljnega kamna in podpisom pogodbe o uporabi odpadne toplote "prehajamo v drugo fazo tega projekta". Ob tem je pojasnil, da gre za izredno pomembno infrastrukturo pri končni vzpostavitvi tako imenovanega koncepta odprte znanosti. "Komplementarni del tega centra bo v Ljubljani v prostorih Arnesa, tako da imamo tudi s stališča zanesljivosti in varnosti dve geografsko ločeni enoti," je prepričan.

Prepričan je, da bodo s superračunalnikom dvignili konkurenčnost slovenskih znanstvenikov, slovenskih znanstvenic. "Že prvi superračunalnik Vega je bistveno povečal interes za slovenske raziskovalce pri raznih evropskih projektih, s temi novimi zmogljivostmi se bo konkurenčnost še bistveno popravila," je prepričan.

Posebej pa je poudaril tudi komponento uporabe infrastrukture tudi za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja. "Poudaril bi rad tudi povezavo med samim podatkovnim centrom in superračunalnikom. Glede na to energetsko učinkovitost, ki je predvidena, predvsem seveda sončna elektrarna in uporaba odpadne toplote. Gre za pomemben obnovljivi vir in prepričan sem, da je ravno ta umestitev prispevala k izredno visoki oceni same projektne prijave za superračunalnik na evropski ravni," je še pojasnil.

Golob: To je projekt, ki presega običajen računalniški projekt

"Ko sem lani jeseni v ZDA napovedal, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in pa solidarnost, sem imel v mislih ravno ta projekt," je v uvodu dejal v svoji izjavi premier Robert Golob in dodal, da se v njem združujejo trije pomembni elementi na enem mestu.

"Združujemo podatke, ki jih zbiramo iz različnih lokacij, verjamem, da tudi iz slovenskih satelitov," je prepričan premier. "Na tem mestu se združuje superračunalniška zmogljivost in tovarno umetne inteligence, združujemo pa tudi trajnostno komponento," je pojasnil in dodal, da gre za projekt, ki je ravno zato, ker združuje na eni strani napajanje s čisto energijo reke Drave, na drugi strani pa uporabo odvečne toplote za ogrevanje mesta Maribor, vzdržuje to trajnostno komponento.

"Še pred drugo svetovno vojno je Maribor na neki način nastal na izkoriščanju naravnih virov, v tem primeru reke Drave, zato, da je poganjala mariborsko industrijo in naj bo današnji dan, ko postavljamo ta temeljni kamen, na neki način simboličen začetek nove ere, ko bo reka Drava zopet poganjala razvoj Maribora. Tokrat ne na področju industrije, ampak na področju znanja, na področju umetne inteligence in pa predvsem boljše prihodnosti za celotno državo," je še sklenil.

Podatkovni center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence

Arnes bo podatkovni center postavil ob poslovni zgradbi Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in v bližini hidroelektrarne Mariborski otok, rok za dokončanje del, ki jih je zaupal družbi NTR Inženiring s partnerjema Advant in Energovat, pa je 31. julij 2026.

Podatkovni center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki jo je za sofinanciranje skupaj s tovarnami umetne inteligence iz še 12 držav članic EU-ja izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC). Slovenija bo za projekt v Mariboru, ocenjen na 150 milijonov evrov, iz proračuna EU-ja prejela 67,5 milijona evrov.

Vseh 13 izbranih lokacij bo ustvarilo medsebojno povezano omrežje vozlišč umetne inteligence, pripravljenih za podporo inovacijam umetne inteligence po vsej Evropi, so marca ob objavi rezultatov drugega razpisnega roka sporočili iz EuroHPC-ja. Skupna vrednost izbranih projektov je ocenjena na približno 485 milijonov evrov.

Z izgradnjo podatkovnega centra in umestitvijo superračunalnika v njegov sklop delovanja bo Slovenija naredila ključni korak k digitalni preobrazbi ter okrepila konkurenčnost na področju umetne inteligence in visoko zmogljivega računalništva, so prepričani v Arnesu. Partnerji projekta so še Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.