1. Kosi kitajske rakete niso nikogar poškodovali

Ostanki stopnje kitajske rakete so v soboto nenadzorovano padli na Zemljo. Nasa je Kitajsko pozvala, naj naslednjič deli podatke o letenju in tako prepreči morebitno škodo. Kitajska pa poudarja, da tudi tokrat škode ni bilo.

Raketa Dolgi pohod-5B je bila izstreljena v sredo, ko je v tirnico poslala nov modul kitajske vesoljske postaje Ventjan (Wentian). Srednja stopnja rakete, visoka 30 metrov in z maso 22 ton, je po izstrelitvi začela počasi padati nazaj proti Zemlji. Nihče ni mogel točno napovedati, kdaj se bo vrnila v ozračje in kje bodo kosi deževali po površju.

Po podatkih ameriških vesoljskih sil se je vrnitev v atmosfero zgodila v soboto ob 18.45 po našem času nad Indijskim oceanom. Predstavniki kitajske agencije za polete s posadko so pozneje zapisali, da so ostanki rakete padli v Sulujsko morje pri Filipinih, poroča Spacenews.

Pozneje se je izkazalo, da ni deževalo samo v vodo. Astronom Jonathan McDowell, ki se ukvarja s sledenjem telesom v orbiti, sporoča, da so kosi rakete padli na otok Borneo, ki si ga delita Malezija in Indonezija. Po poročanju ArsTechnice naj bi kosi padali 100 metrov stran od naselja, ni pa poročil o škodi ali poškodbah.

Sorodna novica Kitajski mediji: Deli 30-tonske rakete padli v morje blizu Maldivov

Podrobneje o Dolgem pohodu-5B

Dolgi pohod-5B je 54 metrov visoka raketa, ki v nizkozemeljsko tirnico na višini 200 kilometrov zmore 25 ton tovora. Je torej primerljiva z njima, a zmogljivejša od SpaceX-ovega Falcona 9 in evropske Ariane 5. Pravzaprav je trenutno tretja najzmogljivejša raketa sveta, prekašata jo le Delta IV Heavy (ULA) in Falcon Heavy. Ima štiri stranske potisnike na kerozin in srednjo stopnjo na vodik. Druge stopnje na Dolgem pohodu-5B ni. Osrednja stopnja tako nadomešča vlogo druge in oddaja tovor v tirnico. Ker pa se njena motorja YF-77 ne moreta znova zagnati, stopnje ni mogoče nadzorovano vrniti v ozračje oziroma natančno načrtovati mesta padca.

Sorodna novica Ognjeni konec kitajske vesoljske postaje Tiangong 1 v ozračju

Tako je bilo na zadnjih treh izstrelitvah Dolgega pohoda-5B. Leta 2021 je v nebo ponesel prvi modul kitajske vesoljske postaje, ostanki prve stopnje so padli v morje v bližini Maldivov. Slabše je bilo maja 2020 po izstrelitvi drzne lunarne misije Čang'e 5. Takrat naj bi srednja stopnja rakete za od 15 do 20 minut zgrešila območje New Yorka in nato padla deloma v Atlantski ocean in deloma po Slonokoščeni obali. Medijsko odmevna je bila tudi vrnitev prve kitajske vesoljske postaje Tjangong 1 leta 2018. Tudi ta je bila nenadzorovana.

Kdo ne sledi dobrim praksam

Upravnik (administrator) Nase Bill Nelson je sporočil tole: "Ljudska republika Kitajska ni delila natančnih podatkov o trajektoriji rakete Dolgi pohod-5B, ko je ta padala znova proti Zemlji. Vsi vesoljeplovski narodi bi morali slediti dobrim praksam in tovrstne informacije objaviti vnaprej ter tako omogočiti zanesljive napovedi nevarnosti udara ostankov, še posebej za težkonosilne rakete, kot je Dolgi pohod-5B, ki predstavlja pomembno nevarnost za smrt ali poškodovanje premoženja. To je za varnost ljudi na Zemlji in odgovorno uporabo vesolja ključno."

Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan (Zhao Lijian) je Nelsonovo kritiko zavrnil, piše kitajski državni medij GlobalTimes. Kitajska po njegovih navedbah vedno sledi dobrim praksam, vesolje raziskuje v miroljubne namene in v skladu z mednarodnim pravom. Pojasnil je, da je raketa narejena s "posebno tehnologijo", ki omogoči, da večina kosov zgori med vrnitvijo v ozračje. Možnost škode je "skrajno majhna", je navedel. GlobalTimes pa je v komentarju dodal, da gre za čisto blatenje, katerega vzrok sta zavist in togota ZDA, ki kitajskega vesoljskega programa ne morejo več ustaviti.

Video: Poročilo malezijskega medija

2. Krikaljov miri: Delovanje MVP-ja želimo podaljšati

Sorodna novica Bo Rusija res zapustila Mednarodno vesoljsko postajo?

Novi vodja Roskozmosa Jurij Borisov je pred kratkim polnil naslovnice z izjavo, da se bo Rusija po letu 2024 umaknila z Mednarodne vesoljske postaje. Napoved je dvignila veliko prahu, podrobnejša analiza pa je pokazala, da so šli prašni delci previsoko. To je ta teden potrdil izvršni direktor Roskozmosa za polete s posadko Sergej Krikaljov. Na novinarski konferenci je poudaril, da je Rusija še vedno zavezana Mednarodni vesoljski postaji. "Morda se je kaj izgubilo s prevodom," je izjavil. In pojasnil: umik po letu 2024 bi lahko pomenil leta 2025, 2028, 2030 ... Odločitev o koncu sodelovanja bo sprejeta na podlagi tehničnega pregleda opreme, oceno pa bodo podali vsi partnerji, je poudaril Krikaljov. Dodal je, da bo Rusija storila vse, da bo prehodno obdobje teklo čim bolj gladko za vse sodelujoče.

Sodelovanje na MVP-ju se bo torej nadaljevalo še najmanj tri leta, zelo verjetno pa dlje, ker ni znakov, da bi si Rusija kaj kmalu po letu 2024 postavila alternativo: nacionalno vesoljsko postajo ROSS. Razen če se mednarodni odnosi na tleh drastično zaostrijo. Ali pa rusko politično vodstvo potegne kakšno nepričakovano potezo.

Novinarska konferenca je bila na temo prihodnje odprave Crew-5. Za zdaj velja, da bo SpaceX-ov Crew Dragon na raketi Falcon 9 izstreljen 29. novembra letos. V posadki bo v skladu s sveže potrjenim dogovorom (poglavje 7) med Naso in Roskozmosom kozmonavtka Ana Kikina. Dogovor o veljavi vozovnic za zdaj pokriva le nekaj poletov do konca leta 2024. Po poročanju TASS-a naj bi si Nasa razmišljala o širitvi na vse prihodnje odprave.

Video: Posnetek konference (Krikaljov od 29:13 naprej)

Borisov je sicer ta teden napovedal še eno preusmeritev Roskozmosa. Bolj se bodo posvečali komercialnim poslom, piše TASS. Tako so med drugim prek Glavkozmosa odprli spletno stran, kjer ponujajo rakete Sojuz-2, Angara-1.2, Angara-A5 in Proton-M mednarodnim strankam. Pri tem jim sicer težave delajo mednarodne sankcije.

3. Vohunski satelit, ki vohuni za vohunskim satelitom?

V ponedeljek je bila s kozmodroma Pleseck na severozahodu Rusije izstreljena raketa Sojuz-2.1v z vrhnjo stopnjo Volga, sporoča tamkajšnje ministrstvo za obrambo. V orbito je dostavila vojaški satelit Kozmos-2558.

Po pisanju ArsTechnice je bil oddan v podobno tirnico kot ameriški vohunski satelit NROL-87, izstreljen februarja (poglavje 3). Kozmos-2558 naj bi se NROL-87 približal tudi do 75 kilometrov. Strokovnjaki domnevajo, da gre za vohunski satelit, ki si bo pobliže ogledal nasprotnikov – vohunski satelit.

Sojuz-2.1v je lahka nosilna raketa, ki v nižjo Zemljino tirnico ponese dobrih dve toni in pol tovora. Gre za Sojuz-2 brez stranskih potisnikov. Od leta 2013 je poletel osemkrat.

4. Skrivnostni kitajski raketoplan

Kitajska je v petek na raketi Dolgi pohod-2F izstrelila "večkrat uporabno eksperimentalno vesoljsko plovilo". Izstrelitev je potekala z izstrelitvenega središča za satelite Džjučuan na severozahodu države, piše kitajska agencija Šinhua (Xinhua). Z njo preizkušajo tehnologije za večkratno uporabo v miroljubne namene, še zatrjuje agencija. V pripetem tvitu je domnevno model tega raketoplana. Poudarek je na domnevno. Projekt je vojaška skrivnost, znanega je malo. Tudi to, da naj bi šlo za raketoplan, je ugibanje.

Podoben test je potekal pred dvema letoma, piše portal Spacenews.

Kitajska medtem razvija tudi dvostopenjski, večkrat uporabni raketoplan Tengdžun. Prvi test je predviden za leto 2025 (poglavje 4).

ZDA po drugi strani že dolgo uporabljajo vojaški raketoplan X-37B, ki v orbiti ostane po na stotine dni.

Še ena kitajska izstrelitev

S Taijuana v provinci Šanši je bila v četrtek izstreljena raketa Dolgi pohod-4B s satelitom, namenjenim merjenju ogljika v ekosistemih, piše Šinhua (Xinhua).

Video 1: Kratek povzetek izstrelitve

5. Južna Koreja z lunarno misijo

Sorodna novica Seul s prvo lunarno sondo

V petek ob 1.08 po našem času je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Falcon 9. Proti Mesecu je poslala korejsko lunarno sondo Danuri oziroma KPLO.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila šestkrat.

Video: Posnetek dogodka

Danuri se je od druge stopnje rakete ločil na višini 703 kilometri in je zdaj na poti proti Zemljinemu naravnemu satelitu. Na cilj bo prispel predvidoma sredi decembra, sporoča korejski inštitut KARI. Okoli Lune bo krožil na polarni tirnici z višino 100 kilometrov. Deloval bo predvidoma eno leto. Površje bo opazoval s šestimi instrumenti, petimi domačimi in enim ameriškim. Slednji je Nasina kamera, ki bo površje snemala v ločljivosti pet metrov na piko in omogočala načrtovanje pristankov programa Artemis. Več o instrumentih tukaj. Predvsem bo iskal nahajališča vodnega ledu, urana, helija-3, silicija ... Več podrobnosti v KARI-jevem opisu.

To je prva lunarna misija Južne Koreje. Država je sicer pred kratkim prvič uspešno izstrelila svojo novo raketo Nuri (poglavje 6).

Južna Koreja namerava leta 2030 na Luni robotsko pristati, izraža pa tudi ambicije po Marsu.

Južna Koreja je 12. največje gospodarstvo na svetu in ena od tehnološko najnaprednejših držav, vendar je na področju raziskovanja vesolja doslej nekoliko zaostajala. Medtem je več drugih azijskih držav, kot so Kitajska, Japonska in Indija, razvilo naprednejše vesoljske programe.

6. Še tri ameriške izstrelitve

Poleg SpaceX-a so še tri ameriške družbe ta teden lansirale rakete.

Rocket Lab je v četrtek ob 7. po našem času izstrelil raketo Electron s tovorom NROL-199 ameriške vojske. (Rocket Lab ima sedež v ZDA, izstreljuje pa z Nove Zelandije.)

Video 1: Posnetek izstrelitve Electrona

Raketa Atlas V (United Launch Alliance) se je s Cape Canaverala dvignila uro in pol pozneje s tovorom SBIRS GEO 6. Več tukaj.

Video 2: Posnetek izstrelitve Atlasa V

Ob 15.37 po našem času pa je svoj parabolični polet začel New Shepard (Blue Origin). Več tukaj.

Video 3: Posnetek izstrelitve New Sheparda

7. Konec evropskega satelita Copernicus Sentinel-1B

Evropska vesoljska agencija bo zaradi odpovedi končala misijo Copernicus Sentinel-1B in satelit poslala v uničenje.

Sentinel-1B je bil izstreljen leta 2016 in je skupaj z dvojčkom (Sentinel-1A) opazoval površje Zemlje v radarski svetlobi.

Napako so prvič odkrili decembra lani in jo odtlej poskušali odpraviti. Neuspešno. Odpovedala je napajalna enota radarja, zato se ga ne da več prižgati. Ker satelit svoje poglavitne naloge ne opravlja več, ga bodo nadzorovano spustili v ozračje.

Podrobno v Esinem sporočilu za javnost in analizi napake.

8. Napredek pri razpiranju panela na sondi Lucy

Nasinim inženirjem je na sondi Lucy uspelo stabilizirati panel sončnih celic, ki se po izstrelitvi ni želel popolnoma razpreti.

Lucy je bila izstreljena oktobra lani (poglavje 5). Namenjena je k asteroidom trojancem v okolici Jupitra. Napajata jo okrogla panela sončnih celic, ki bi se morala po izstrelitvi razpreti kot pahljači. En se ni, dosegel je "samo" 345 stopinj namesto 360 stopinj. Sicer je proizvajal 90 odstotkov načrtovane električne energije, kar bi morda zadostovalo. A inženirje je bolj skrbelo, ker panel ni zapet, ni stabiliziran, in ko bi sonda prižgala svoj glavni pogon, bi se zaradi sil lahko poškodoval.

Vzrok zapleta ni bil neposredno razviden. Na sondi ni kamere, ki bi situacijo pokazala neposredno. Tako so Nasini inženirji vzrok iskali z modeliranjem. Najprej so na kratko prižgali pogon sonde in tako izmerili tresenje panela. Podatke so vnesli v računalniški model in ga več mesecev preučevali. Izid? Najverjetneje se je napenjalni trak zataknil na kolutu.

Treba je bilo še najti rešitev. Pripravili so dva scenarija. Po prvem bi sondo pustili takšno, kot je. Morda bi se panel med daljšim prižigom pogona poškodoval. Morda pa ne – in z 90 odstotki proizvodnje električne energije bi bili zadovoljni. Po drugem scenariju bi poskušali panel do konca razpreti na silo. Razpiranju sta namenjena dva električna motorja, en glavni, drugi rezervni. Zakaj ne bi hkrati prižgali obeh? Zadevo so najprej simulirali na tleh, nato pa še izvedli v vesolju.

Ni šlo točno po načrtu. Motorja sta panel s skupnimi močmi dodatno razprla, ne pa popolnoma. Dosegel je med 353 in 357 stopinjami. Je pa po navedbah Nase dovolj napet in stabiliziran, da se med večjimi pospeški ne bi smel poškodovati. Še bodo poskušali po 16. oktobru, ko bo sonda letela mimo Zemlje. Podrobneje o postopku v Nasini objavi.

V prihodnjih dveh letih bo Lucy skupno opravila dva obleta Zemlje, ki ji bosta dala dovolj energije za letenje vse do Jupitrovih trojancev, asteroidov, ki potujejo pred in za planetom na njegovi poti okoli Sonca. Bili naj bi še pristnejši ostanki iz časa nastajanja Osončja, kot je asteroidni pas med Marsom in Jupitrom.

Natančnejši itinerarij: leta 2025 bo obletela telo asteroidnega pasu 52246 Donaldjohanson, dve leti pozneje pa Jupitrove trojance 3548 Eurybates, 15094 Polymele, 11351 Leucus in 21900 Orus. Leta 2030 sledi še en oblet Zemlje, nato oblet trojanca 617 Patroclus. Kot prva sonda na tem območju bo najbrž odkrila še dodatne trojance in število potisnila nad 10.000.

Video: Grafična predstavitev poti

Video 2: Poskusno razpiranje v delavnici

9. NA KRATKO:

10. Poslovila se je Nichelle Nichols, poročnica Uhura iz izvirnih Zvezdnih stez

Sorodna novica Poslovila se je Nichelle Nichols, poročnica Uhura iz izvirnih Zvezdnih stez

Umrla je igralka Nichelle Nichols, ki je s svojo upodobitvijo uradnice za komuniciranje Uhure v izvirni različici serije Zvezdne steze (Star Trek) pisala televizijsko zgodovino. Stara je bila 89 let. Sicer je vesolje raziskovala le v znanstveni fantastiki, a jo (skupaj z Zvezdnimi stezami) Nasa redno omenja kot navdih. Več v MMC-jevem članku.

11. FOTO: Ogromno vozno kolo

Vesoljski teleskop James Webb se je lotil galaksije Vozno kolo (PGC 2248) z instrumentoma NIRCam in MIRI.

PGC 2248 je lečasta galaksija v ozvezdju Kiparja, oddaljena 500 milijonov svetlobnih let. Njena nenavadna oblika je posledica "trka" z manjšo galaksijo pred približno 400 milijoni let. Nekdanji spiralni kraki so zato premaknjeni in spominjajo na napere kolesa, od tod ime.

Podrobneje v sporočilu za javnost.

Za primerjavo fotografija vesoljskega teleskopa Hubble (3,3 MB v polni kakovosti):

Pa še fotografija instrumenta MUSE na Zelo velikem teleskopu (VLT), delu Evropskega južnega observatorija:

NA VIDIKU:

Nedelja, 7. avgust - SSLV-D1 - EOS-02

Torek, 9. avgust - Sojuz-2.1b - Khayyam

Torek, 9. avgust - Falcon 9 - Starlink