Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Objava v reviji Nature Physics
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 82 glasov Ocenite to novico!
Snov
Fotografija je simbolična Foto: IJS
Institut Jožef Stefan
Še en raziskovalni dosežek Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Foto: BoBo

Dodaj v

Slovenski znanstveniki potrdili mreže vrtincev v tekočih kristalih

Dosežek Instituta Jožef Stefan
4. september 2017 ob 19:39
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Mednarodna raziskovalna skupina je v laboratoriju Igorja Muševiča na Institutu Jožef Stefan potrdila pred leti napovedane mreže vrtincev v tekočih kristalih. Dosežek je za fizike zanimiv, ker povezuje fiziko realnega sveta z vejo matematike, topologijo.

Omenjena mednarodna raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo Andriy Nych, Jun-ichi Fukuda, Ulyana Ognysta ter Slobodan Žumer in Igor Muševič z Instituta Jožef Stefan (IJS) in Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani, je zadnjih pet let z optičnim mikroskopom raziskovala zelo tanke plasti vijačnega tekočega kristala in opazila vrtinčaste strukture, imenovane skirmioni.

Z numeričnim modeliranjem so potrdili, da je v tekočem kristalu spontano nastala skirmionska mreža, ki je bila že pred leti napovedana s simulacijami in je bila do sedaj opažena le v tankih plasteh vijačnih magnetov, so še sporočili z instituta.

Dosežek je bil objavljen v znanstveni reviji Nature Physics.

Povezava med fiziko in topologijo
Vrtinčasta struktura snovi je v fiziki snovi dokaj eksotičen pojav, ki pa je za fizike sila zanimiv, ker povezuje fiziko realnega sveta s posebno vejo matematike, imenovano topologija.

Prav zaradi tega so Nobelovo nagrado za fiziko leta 2016 dobili David J. Thoules, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterli za razumevanje narave vrtinčastih struktur v superprevodnikih, superfluidnih in eksotičnih magnetih.

V teh snoveh so vrtinci izredno težko opazljivi, saj je snov treba ohladiti tako rekoč do absolutne ničle. V tekočem kristalu pa jih lahko opazimo z optičnim mikroskopom pri sobni temperaturi, pojasnjujejo na IJS-ju.

Vrtince pravzaprav poznamo iz vsakdanjega življenja, skoraj vsak je že kdaj v živo opazoval vrtince v deroči vodi ali iz varne razdalje vrtinčasti lijak tropskega orkana. Tudi pri živih bitjih srečamo vrtinčaste strukture in sorodne topološke nepravilnosti, kot sta na primer vrtinec v človeškem lasišču ali bolj kompliciran vrtinec na koži prstov.

Ravno zato fizike tako zelo zanima narava in pojavnost vrtinčastih topoloških struktur, saj jih srečamo na tako različnih področjih, od fizike prek matematike do biologije.

Objavljena raziskava o vrtincih v tekočih kristalih po navedbah IJS-ja daje neposreden vpogled v naravo topološke snovi, ki je trenutno eno od žarišč sodobne fizike.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Partizan Miha
# 04.09.2017 ob 19:55
Pred mano je dal nekdo tej novici oceno 1. Vem, ker sem glasoval, kot drugi in tako dvignil oceno novice na 3. Mene samo zanima, kakšen človek moraš biti, da daš taki novici oceno 1....za raziskat, mogoče je v igri celo nobelova.....
K_ris
# 04.09.2017 ob 20:24
@Barbikat

Pred komentiranjem preberi cel članek in ne le naslova ...
GORILA
# 05.09.2017 ob 08:40
@Partizan Miha
...jezni davkoplačevalec, ker je IJS javni sektor?
Extreme
# 04.09.2017 ob 21:00
@PartizanMiha

fouš človek
galoper
# 04.09.2017 ob 20:40
V osnovi je vse v gibanju
lprelesn
# 04.09.2017 ob 23:06
Čestitke !
AlterEgo
# 05.09.2017 ob 06:27
vrtince je napovedal že Fibonacci s svojimi zajci...
ivod
# 04.09.2017 ob 23:05
lepo
cocoon
# 04.09.2017 ob 21:34
@partizan

Janez?
firtoh
# 05.09.2017 ob 08:59
In čemu koristijo tile vrtinci,razen,da imajo frizerji težje delo pri oblikovanju frizure?
Barbikat
# 04.09.2017 ob 19:56
To pa ne drzi. Ze lani so nobelovo dobili za vrtince in sicer David J. Thoules, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterli !
Kazalo